{"id":211430,"date":"2026-09-01T11:50:13","date_gmt":"2026-09-01T11:50:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/211430\/"},"modified":"2026-09-01T11:50:13","modified_gmt":"2026-09-01T11:50:13","slug":"kako-pomembno-je-solanje-v-pravljicah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/211430\/","title":{"rendered":"Kako pomembno je \u0161olanje v pravljicah?"},"content":{"rendered":"


\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\u010ceprav so bili najbolj znani pravlji\u010darji dele\u017eni tudi formalne izobrazbe, je v njihovih delih \u0161ola le redko omenjena. Pa vendar prav njihove izku\u0161nje iz \u010dasov \u0161olanja pomembno vplivajo na dela, ki so jih pisali, prevajali in prirejali.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Tomo Ko\u010dar<\/p>\n

\u010ce za\u010dnemo kar pri ‘materi pravljice’, Catherine d’Aulnoy, moramo vedeti, da je bila glede svojih sodobnikov prikraj\u0161ana za dobro izobrazbo \u017ee zaradi spola. \u010ceprav plemkinja, je dobila le osnovno znanje branja, pisanja in ra\u010dunstva, pa zato toliko ve\u010d napotkov iz gospodinjskih opravil in olikanega vedenja. Pa\u010d, kolikor se je spodobilo vbiti v glavo dekletu do 15. leta, ko naj bi se po tedanjih standardih poro\u010dila in posvetila varovanju doma\u010dega gnezda. No, d’Aulnoyeva je iz gnezda ustvarila presti\u017een salon, v katerem so se sre\u010devali predstavniki (in predstavnice!) dru\u017ebene smetane in poslu\u0161ali, oz. uprizarjali pravljice. V teh pravljicah je izobrazba komaj omenjena, napisane so po vzorcu ljubezenskih romanov, poglavitni cilj junakinj pa je izbolj\u0161anje dru\u017ebenega statusa, ki se praviloma dose\u017ee s poroko. Do \u017eelenega cilja ne pridejo s pomo\u010djo \u0161ole ali dela, ampak z uporni\u0161kim, pustolovskim vedenjem in s pomo\u010djo dobrih vil (marsikatera dobra vila se je v resni\u010dnem \u017eivljenju izkazala v podobi precej starej\u0161ega peti\u010dne\u017ea). Njene pravljice torej zagovarjajo ambicioznost, razmi\u0161ljanje zunaj ustaljenih okvirov in iskanje dobrih zvez, \u010deprav so cilji praviloma konservativni.<\/p>\n

Njen sodobnik, Charles Perrault, tisti, ki je najslavnej\u0161o kapico pobarval rde\u010de in najslavnej\u0161e \u010develjce izdelal iz stekla, ni bil plemenitega porekla, a je imel na voljo bistveno ve\u010d mo\u017enosti izobrazbe. \u010ceprav bister in iz premo\u017ene dru\u017eine, se v klasi\u010dni \u0161oli ni dobro po\u010dutil. Po prepiru z u\u010diteljem je neko\u010d preprosto odkorakal iz razreda in se ni vrnil. Vseeno se izobrazbi ni odrekel, ampak je kot samouk priplezal vse do pravni\u0161ke diplome. Odvetni\u0161ko delo ga je dolgo\u010dasilo, tako da je z obema rokama pograbil prilo\u017enost, ko ga je brat lahko zaposlil v finan\u010dnem uradu, od koder ga je sam finan\u010dni minister izstrelil na francoski dvor. Tam je vodil \u0161tevilne zanimive projekte, prevajal, pesnil in na stara leta napisal \u0161e nekaj najslavnej\u0161ih pravljic vseh \u010dasov. Prav vse stavijo na izjemnost in dobre zveze. Obuti ma\u010dek je verjetno celo najbolj\u0161a med vsemi, saj ironi\u010dno sporo\u010da, da se po dru\u017ebeni lestvici najla\u017eje povzpne\u0161 s pretvarjanjem, krajo, la\u017ejo, gro\u017enjami in nasiljem.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Obuti
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tObuti ma\u010dek, John Hassall (1868\u20131948). Foto: Tomo Ko\u010dar<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPravljica kot vzgojno sredstvo je doma v Nem\u010diji<\/p>\n

Smo \u017ee pri bratih Grimm. Tudi onadva sta bila iz premo\u017ene dru\u017eine, a so zaradi o\u010detove smrti obubo\u017eali, tako da sta izkusila tako udobje doma\u010dega \u0161olanja kot kruto realnost komol\u010denja v sicer uglednih \u0161olah, kamor sta prispela zaradi izjemne nadarjenosti, a bila ves \u010das zapostavljena na ra\u010dun premo\u017enej\u0161ih so\u0161olcev. Za povrh sta \u017ee kot najstnika pre\u017eivljala mater in mlaj\u0161e sorojence, kar je vodilo v strogo disciplino in tudi precej grenkobe. \u010ceprav sta, kot d’Aulnoy in Perrault, zajemala iz starej\u0161ih pravlji\u010dnih besedil, je njuno osebno izku\u0161njo \u0161e kako \u010dutiti v ve\u010dini Grimmovih pravljic. Trdo delo, ubogljivost in vztrajnost so vrednote, ki jih zagovarjata skozi svoje pravljice, a o \u0161olanju povesta bore malo (\u010de to, da te v uk vzame tat, sploh lahko upo\u0161tevamo) ali ni\u010d. Tudi onadva sta se zavedala pomena dobrih zvez in mogo\u010dnih za\u0161\u010ditnikov. Eden od teh jima je svetoval, da pravljice predelata v obliko za otroke, saj bi jih lahko vzgajale v svetu, kjer so se stare vrednote hitro podirale in novih \u0161e ni bilo.<\/p>\n

V na\u0161ih krajih so prav Grimmove pravljice iz zgodovinskih razlogov najbolj sprejete in jih marsikdo (delno tudi zaradi poznej\u0161ih Disneyjevih predelav) pozna bolje od slovenskih. V slovenskih ljudskih pravljicah prav tako prevladujejo vile (kot za\u0161\u010ditniki oz. dobre zveze) in marljivost (a precej manj podjetnost). \u0160olanju se \u0161e najbolj pribli\u017eajo, ko se na primer kateri od sinov odpravi v uk k lokalnemu obrtniku.<\/p>\n

In Hans Christian Andersen?<\/p>\n

Po mnenju \u0161tevilnih najve\u010dji pravlji\u010dar vseh \u010dasov (tudi v resnici je bil visokorasel) je imel s \u0161olo slabe izku\u0161nje. Kaj slabe, obupne. \u017delel si je postati igralec ali vsaj plesalec ali pevec v zboru. Toda gledali\u0161\u010du je pri\u0161el blizu \u0161ele, ko ga je napol posvojil Jonas Colin, \u010dlan uprave Kraljevega teatra. Colinov pogoj, da ga vzame pod streho svoje dru\u017eine, je bil, da se Andersen pri \u0161tirinajstih letih kon\u010dno nau\u010di spodobno brati in pisati. Tako je sedel v \u0161olskih klopeh s sedemletnimi mul\u010dki in trpel kot grdi ra\u010dek. V svojih pravljicah \u0161olo sicer nekajkrat omeni, a morda je \u0161e najbolj zna\u010dilno, ko v Deklici z v\u017eigalicami govori o prezebli deklici (tudi sam si je pod pla\u0161\u010d tla\u010dil stare \u010dasopise, da ni zmrznil), mimo katere se brezbri\u017eno sprehajajo premo\u017eni in izobra\u017eeni, sama pa se, revna in nepismena, lahko zate\u010de le \u0161e v sanje in kon\u010dno zaspi v smrt.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Deklica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDeklica z v\u017eigalicami, Franz von Pocci (1807-1876). Foto: Tomo Ko\u010dar<\/p>\n

Po Andersenu lahko torej sklepamo, da je izobrazba sicer zelo pomembna, a jo povezuje z dru\u017ebenim statusom, ne kot sredstvo za njegovo dosego, temve\u010d kot nekaj, kar pride zraven. Tudi sicer je, ko si je finan\u010dno opomogel, obzorja raje \u0161iril s potovanji in obiski prireditev kot z brskanjem po u\u010dbenikih. In kdaj si je opomogel? Uganili ste \u2013 ko je dobil zveze. \u010ce te \u0161tipendira kralj, je pa\u010d marsikaj la\u017eje.<\/p>\n

Obstajajo tudi pravljice s \u0161olo v pomembni vlogi!<\/p>\n

Goethejev \u010carovni\u0161ki vajenec je eden najslavnej\u0161ih primerov \u0161olanja, vendar je v pesnitvi ve\u010d poudarka na nadzoru in zlorabi mo\u010di kot na formalnem izobra\u017eevanju. Sporo\u010dilo pesmi je, da naj mo\u010d upravljajo modri, ne kdor koli in \u0161e najmanj objestni pobalini. Sporo\u010dilo, ki smo ga odrasli \u017ee zdavnaj pozabili.<\/p>\n

O pomembnosti nadzora mo\u010di navsezadnje pi\u0161e tudi J. K. Rowling v seriji o Harryju Potterju, kjer se vsaka od knjig odvije v \u010darovni\u0161ki \u0161oli, vsaki\u010d v svojem razredu, eno stopnjo vi\u0161je, vsaki\u010d z mo\u010dnej\u0161imi \u010darovnijami in nevarnostmi. O pridobljenem znanju izvemo zelo malo, a toliko ve\u010d o dru\u017eenju in zunaj\u0161olskih dejavnostih. Ni\u010d manj slaven ni Ostr\u017eek Carla Collodija. Tu avtor zelo jasno poka\u017ee, da lahko u\u010dbenik sicer zamenja\u0161 za gledali\u0161ko vstopnico in si najde\u0161 kratko\u010dasno dru\u017ebo, a te to prej ali slej pripelje na otok, kjer se spremeni\u0161 v osli\u010dka, kar je seveda prispodoba za \u010dloveka, ki ga zaradi pomanjkanja izobrazbe vsi drugi zlahka izkoristijo. In kako se je Ostr\u017eek izvlekel? S pomo\u010djo dobre vile, vendar!<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ostr\u017eek,
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOstr\u017eek, Maria Louise Kirk (1860\u20131938). Foto: Tomo Ko\u010dar<\/p>\n

Kaj lahko sklenemo iz zakladnice pravlji\u010dnih modrosti? \u0160ola JE pomembna, in to zelo. Vendar \u0161ola niti pribli\u017eno niso samo ocene, ampak gre tudi za sposobnost prilagajanja okolju, u\u010denje dobre komunikacije (kako preprosto in u\u010dinkovito zveni: ‘Kam pa kam, deklica?’), iskanja mo\u010dnih to\u010dk (nih\u010de ni dober v prav vsem, a vsak je v ne\u010dem vsaj nad povpre\u010djem) in seveda ustvarjanja bolj ali manj trajnih prijateljstev in zavezni\u0161tev.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n

https:\/\/mycalendarland.com\/calendar\/monthly-calendar\/september\/<\/a><\/p>\n

https:\/\/charles-perraults-fairy-tales.weebly.com\/fairy-tales<\/a><\/p>\n

https:\/\/themesoffairytales.exblog.jp\/33769103\/<\/a><\/p>\n

https:\/\/slikanice.blogspot.com\/<\/a><\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google \u010ceprav so bili najbolj znani pravlji\u010darji dele\u017eni tudi formalne izobrazbe, je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":211431,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[51855,114,9060,30651,62,37,58,60,38,2340,115,22589],"class_list":["post-211430","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-druzbeni-status","tag-entertainment","tag-izobrazba","tag-pravljice","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sola","tag-zabava","tag-zveze"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117195638928502792","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/211430","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=211430"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/211430\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/211431"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=211430"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=211430"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=211430"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}