Steklo je zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o interventnem zakonu, ki je razdelil koalicijo in opozicijo, delodajalce in sindikate. \u010ce bo slednjim uspelo zbrati dovolj podpisov, o \u010demer sicer ne dvomijo, bo to jesensko referendumsko odlo\u010danje v vsebinskem smislu eno najpomembnej\u0161ih.<\/p>\n
Medtem ko podporniki poudarjajo, da gre za razvojni zakon, njegovi nasprotniki trdijo ravno nasprotno \u2013 geslo sindikatov je proti zakonu za razkroj Slovenije in zakonu za bogate. V koaliciji se sklicujejo na razbremenitve gospodarstva in prebivalstva ter stavijo na geslo, da zakon vsem daje in nikomur ni\u010d ne jemlje.<\/p>\n
Diametralno nasprotna stali\u0161\u010da ustvarjajo zmedo, kar odpira prostor za zavajajo\u010do kampanjo z obilico floskul. Analiziramo nekatere klju\u010dne dileme.<\/p>\n
1. Ali je interventni zakon zakon za bogate?<\/p>\n
Da, a ne izklju\u010dno. Dolo\u010dba zakona, ki vzbuja najve\u010d pomislekov, je tako imenovana razvojna kapica, ki bi pomenila omejitev najvi\u0161je osnove za pla\u010dilo prispevkov pri 7500 evrov bruto pla\u010de. S to dolo\u010dbo bi nesporno pridobila izrazita manj\u0161ina, pribli\u017eno odstotek najbolje pla\u010danih v dr\u017eavi.<\/p>\n
Logika predlagateljev je, da bi s tem postopno Slovenija postala konkuren\u010dnej\u0161a, saj najbolj\u0161i, razvojni kadri prina\u0161ajo tudi najve\u010djo dodano vrednost. Zdaj pa naj bi zelo visoka obdav\u010ditev dela odvra\u010dala od ustvarjanja visoko pla\u010danih delovnih mest oziroma povzro\u010dala, da se najbolj produktivni kadri selijo drugam. V gospodarskih krogih se zato zavzemajo, da bi se za\u010detna meja 7500 evrov, nad katero se ne bi ve\u010d obra\u010dunavali prispevki, postopno spustila na 6000 evrov bruto.<\/p>\n
Predlagatelji se sklicujejo tudi na to, da se tistim, ki zdaj pla\u010dujejo visoke prispevke od svojih pla\u010d, to ne pozna pri njihovi pokojnini, saj se ta odmeri od najvi\u0161je pokojninske osnove. Toda tukaj nastopi element solidarnosti in socialne pravi\u010dnosti, na katero se sklicujejo sindikati. Socialna kapica pomeni manj denarja v pokojninski in zdravstveni blagajni.<\/p>\n
2. Katere skupine bi \u0161e imele korist?<\/p>\n
Zakonske dolo\u010dbe gredo posebej na roko normiranim espejem in upokojencem, ki bi nadaljevali delovno aktivnost, pa tudi najemodajalcem ter zasebnikom in koncesionarjem v zdravstvu.<\/p>\n
Za espeje na splo\u0161no (ne le tiste z vi\u0161jimi prihodki) zakon prina\u0161a ugodnej\u0161e pogoje. Ukinja se namre\u010d omejitev za vstop med normirance za tiste, ki so zaprli svoj normirani s. p. Prav tako bo, kot je veljalo \u017ee pred zadnjimi spremembami Golobove vlade, dav\u010dna stopnja 20 odstotkov za vse zavezance. Ugodnej\u0161a bo tudi progresija priznanih normiranih odhodkov. Pri polnih espejih bo meja za vstop in izstop iz sistema pri 150.000 evrih, pri popoldancih pa 70.000 evrov. Za popoldanske espeje oziroma osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo.<\/p>\n
Zakon prina\u0161a tudi tako imenovani polni dvojni status, kar pomeni mo\u017enost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Zdaj tistim, ki po izpolnitvi pogojev za upokojitev delo nadaljujejo, pripada 40 odstotkov pokojnine (oziroma 20 odstotkov po treh letih). Ukrep gre v smeri spodbujanja podalj\u0161evanja delovne aktivnosti, kar je glede na demografske spremembe in staranje dru\u017ebe smiselno. Vendar ima tudi past. Pogodba o zaposlitvi bi se ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev avtomati\u010dno prekinila, mo\u017eno pa bi bilo, ob dogovoru z delodajalcem, skleniti novo oziroma obstoje\u010do podalj\u0161ati. Kritiki opozarjajo, da to pomeni prisilno upokojevanje. Gledano s finan\u010dnega vidika pa bi bilo breme polne pokojnine vi\u0161je od vpla\u010danih prispevkov iz naslova podalj\u0161ane delovne aktivnosti prejemnikov. Ukrep bi po pri\u010dakovanjih v ve\u010dji meri koristil o\u017ejemu krogu prejemnikov, v glavnem tak\u0161nim v dobro pla\u010danih intelektualnih poklicih.<\/p>\n
Na bolj\u0161em bi bili tudi najemodajalci, saj se dohodnina od oddajanja s 25 zni\u017euje na 15 odstotkov oziroma na 5 v primeru oddajanja mladim dru\u017einam. Glede na razmere na najemnem trgu, ki jih zaznamujejo premajhna ponudba ob visokem povpra\u0161evanju, ni realno pri\u010dakovati, da bi na ta ra\u010dun v obliki zni\u017eanja najemnin pridobili tudi najemniki, bi se pa utegnil nekoliko zmanj\u0161ati obseg oddajanja na sivo ali \u010drno, ob \u0161e dodatnih pogojih pa bi se lahko nekoliko pove\u010dal tudi obseg stanovanj, ki bi bila na voljo za dolgoro\u010dni najem. Ta cilj sicer znotraj istega zakona protislovno spodkopava dolo\u010dba o za\u010dasni neuporabi novega zakona o gostinstvu, ki predvideva regulacijo kratkotrajnega oddajanja v najem.<\/p>\n
\u010cetrta skupina, ki bi se zakona razveselila, so dolo\u010deni zdravstveni delavci. Zakon namre\u010d odpravlja prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mre\u017ei, pri zasebnikih, prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter omejitev razpolaganja s prese\u017ekom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.<\/p>\n
3. Ali bi zakon koristil tudi tistim z nizkimi prihodki?<\/p>\n
Glede na tiste z visokimi prihodki nesorazmerno malo. Zakon prina\u0161a ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Prispevek zna\u0161a en odstotek od neto pokojnine, kar pomeni, da je pri ni\u017eji pokojnini u\u010dinek posledi\u010dno ni\u017eji. Pri povpre\u010dni pokojnini je prihranek 10 evrov. Resda pri nizkih prihodkih vsak evro \u0161teje, toda na drugi strani bodo najvi\u0161je pla\u010dani pri neto pla\u010di pridobili ve\u010d sto ali celo ve\u010d tiso\u010d evrov neto mese\u010dno. Poleg tega je treba upo\u0161tevati, da so se nekaterim upokojencem, ki so prejemniki storitev dolgotrajne oskrbe, zaradi novega prispevka stro\u0161ki bistveno zni\u017eali, na primer polo\u017enica v domu starej\u0161ih.<\/p>\n
Zakon uvaja tudi tako imenovani mikro s. p., ki prina\u0161a ni\u017eje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne pla\u010de (cca 18.000 evrov). Osnova za pla\u010dilo prispevkov se zanje dolo\u010di v vi\u0161ini 45 odstotkov minimalne letne pla\u010de namesto 60 odstotkov povpre\u010dne pla\u010de. To konkretno pomeni, da bi namesto pribli\u017eno 650 evrov mese\u010dno pla\u010devali le 250 evrov prispevkov. Ukrep je dvorezen. Espeji z nizkimi prihodki bi na eni strani resda pla\u010devali nizke prispevke, toda to zanje pomeni tudi ni\u017ejo socialno varnost. Pomeni pa tudi ru\u0161enje sistema, da je pokojnina v \u010dim ve\u010dji meri odraz pla\u010danih prispevkov, ne pa socialni korektiv, saj bi tej skupini iz pokojninske blagajne pripadlo bistveno ve\u010d, kot bi vanjo prispevala.<\/p>\n
Dokler predlagatelji zakona oziroma vlada ne bodo jasno in transparentno pojasnili, s kak\u0161nimi ukrepi bi kompenzirali izpad teh sredstev iz dr\u017eavnega prora\u010duna oziroma javnih blagajn, ni mogo\u010de trditi, da zakon nikomur ni\u010d ne jemlje, sploh gledano na nekoliko dalj\u0161i rok.<\/p>\n
4. Kaj zakon prina\u0161a zaposlenim z minimalno ali povpre\u010dno pla\u010do, ki ne opravljajo dodatne dejavnosti?<\/p>\n
Tako reko\u010d ni\u010d oziroma minimalne pozitivne u\u010dinke. V interventnem zakonu ni dolo\u010db glede zvi\u0161anja splo\u0161ne dohodninske olaj\u0161ave oziroma prilagoditve dohodninskih razredov, ki bi u\u010dinkovali na vi\u0161je neto pla\u010de vseh zaposlenih, kar predlagajo tudi sindikati. Spremembe v tej smeri naj bi sicer pripravljala fokusna skupina za davke pri strate\u0161kem svetu za gospodarstvo.<\/p>\n
\u0160e najbolj univerzalna zakonska dolo\u010dba, ki se dotika naj\u0161ir\u0161ega kroga dr\u017eavljanov, je zni\u017eanje stopnje DDV z 9,5 na 5 odstotkov za 15 osnovnih \u017eivil. Zakon prina\u0161a tudi mo\u017enost za\u010dasnega zni\u017eanja DDV za energente na 9,5 odstotka. Na Dnevniku smo \u017ee izra\u010dunali, da bi bil v primeru zni\u017eanja DDV na osnovna \u017eivila, \u010de bi se ta sploh prenesel v maloprodajne cene, prihranek za povpre\u010dnega potro\u0161nika zelo majhen (pri povpre\u010dnem nakupu osnovnih \u017eivil dober evro ali dva). O smiselnosti tega ukrepa, na ra\u010dun katerega bi bolj kot potro\u0161niki pri mar\u017eah imeli korist trgovci, prora\u010dun pa bi veliko izgubil, je podvomil tudi finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj. Opozoril je tudi, da DDV ni socialni davek in da bi morali biti socialni ukrepi ciljno usmerjeni k tistim, ki pomo\u010d dejansko potrebujejo, ne pa k vsem potro\u0161nikom \u2013 tudi premo\u017enim.<\/p>\n
5. Pod \u010drto \u2013 ali zakon torej dejansko vsem nekaj daje in nikomur ni\u010d ne jemlje?<\/p>\n
Ne. Na ra\u010dun zni\u017eanja prispevkov in dolo\u010denih davkov zakon ve\u010dini prina\u0161a zelo malo, manj\u0161ini pa bistveno ve\u010d. Zakon predvsem ne prina\u0161a s strani nove koalicije napovedane razbremenitve pla\u010d pri dohodnini, ki bi koristila vsem zaposlenim.<\/p>\n
Naj bi pa, po prepri\u010danju predlagateljev, vsi imeli korist od sprememb zdravstvene zakonodaje, saj naj bi pove\u010dale dostopnost javnega zdravstva, vendar pri tem, tako kot pri DDV, ne gre za oprijemljivo napoved.<\/p>\n
Medtem bo zakon imel negativne u\u010dinke na javne finance. Fiskalni svet je izpad ocenil na pribli\u017eno 900 milijonov evrov.<\/p>\n
Dokler predlagatelji zakona oziroma vlada ne bodo jasno in transparentno pojasnili, s kak\u0161nimi ukrepi bi kompenzirali izpad teh sredstev iz dr\u017eavnega prora\u010duna oziroma javnih blagajn, ni mogo\u010de trditi, da zakon nikomur ni\u010d ne jemlje, sploh gledano na nekoliko dalj\u0161i rok. Nasprotno, utemeljena je bojazen, da bi izpad prihodkov pomenil kr\u010denje dolo\u010denih pravic, \u010de ne za sedanje, pa prihodnje prejemnike, oziroma slab\u0161anje kakovosti javnih storitev ali pa uvajanje drugih dajatev. \u010ce zakon dolo\u010denim manj\u0161im skupinam torej nekaj daje, lahko drugim posredno jemlje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Steklo je zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o interventnem zakonu, ki je razdelil koalicijo in opozicijo, delodajalce in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":212300,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2735,16625,10431,59,61,62,4520,37,58,60,38,51989],"class_list":["post-212299","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-analiza","tag-interventni-zakon","tag-koalicija","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-sindikati","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-ucinki"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117199779014383892","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212299","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=212299"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212299\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/212300"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=212299"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=212299"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=212299"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}