![\"Jugoslav](\"\/media\/img\/c8\/e2\/6bf43867ead20853e722-jugoslav-trencovski.jpeg\" "\\"Jugoslav")
<\/p>\nGospod Tren\u010dovski, predvidevamo, da vam lahko vpra\u0161anja postavljamo v sloven\u0161\u010dini. Se motimo?<\/p>\n
Ne, ne, kar izvolite. Mislim, da bom vse razumel.<\/p>\n
Ko ste pred dobrim letom dni pri\u0161li v Slovenijo, ste rekli, da razumete pribli\u017eno 80 odstotkov slovenskega jezika. Je ta odstotek zdaj \u0161e vi\u0161ji?<\/p>\n
Upam, da je (smeh op. p.). V sorodnih jezikih je vse la\u017eje. Verjamem, da bi se lahko, \u010de bi se namenoma lotil \u0161e bolj intenzivnega u\u010denja sloven\u0161\u010dine, kmalu teko\u010de pogovarjali v va\u0161em jeziku.<\/p>\n
Ko ste pred dobrim letom pri\u0161li v Slovenijo, v Radomlje, ste bili za nas prakti\u010dno neznano trenersko ime. \u010ce odmislimo nogomet, kak\u0161na je bila va\u0161a prva izku\u0161nja s Slovenijo?<\/p>\n
Ne samo od za\u010detka moje zgodbe pri Radomljah, Slovenija mi je bila zanimiva, \u017ee ko sem bil mlaj\u0161i. Kot neke vrste izziv, ki me je privla\u010dil.<\/p>\n
<\/p>\n
Jugoslav Tren\u010dovski je lani v 1. SNL Radomlje vodil do \u0161estega mesta, kar je izena\u010dena najbolj\u0161a uvrstitev kluba.
\n Foto: Filip Barbali\u0107\/www.alesfevzer.com <\/p>\n
V kak\u0161nem smislu?<\/p>\n
Kot dr\u017eava, kot na\u010din \u017eivljenja, kot urejenost. Lepota, \u010distost. Po vsem tem mi je Slovenija vedno nekako odstopala od drugih v na\u0161i nekdanji skupni dr\u017eavi. Za moje pojme je bila zaradi vsega tega bli\u017eje zahodnoevropskim dr\u017eavam.<\/p>\n
So bila va\u0161a pri\u010dakovanja izpolnjena, ko ste za\u010deli svojo zgodbo v Radomljah?<\/p>\n
Absolutno. Svojim prijateljem iz Slovenije sem takoj rekel, kako so lahko sre\u010dni. Da se ne zavedajo, v kako lepi dr\u017eavi \u017eivijo. Kar sem rekel \u017ee prej: lepota, \u010distost, urejenost. Imate svoje principe in teh principov se dr\u017eite, kar mi je zelo v\u0161e\u010d. Vse temelji na pravi ureditvi. \u010ce ta ni prava, ljudje te\u017eko spo\u0161tujejo vsa pravila, vse zakone. Dobro, ne poznam vseh podrobnosti, zagotovo so kje tudi pomanjkljivosti, a se vi \u017ee v mentaliteti razlikujete od drugih na Balkanu.<\/p>\n
Kako se je na va\u0161e navdu\u0161enje odzvala dru\u017eina?<\/p>\n
Delili so moje mnenje, ko so pri\u0161li sem, in to mi je zelo pomembno. Sploh starej\u0161i sin je zaljubljen v Slovenijo. Prav zdaj se vpisuje na \u0161tudij in julija je bil na sprejemnih izpitih na fakulteti za arhitekturo, tako v Ljubljani kot v Mariboru. Sprejet je bil na univerzo v Skopju in na univerzo v Ljubljani, za zdaj pa se zdi odlo\u010den, da pride v Ljubljano.<\/p>\n
Pa mlaj\u0161i sin?<\/p>\n
Mlaj\u0161i je star 14 let in je mahnjen na \u0161port. Starej\u0161ega to ni nikoli zanimalo, \u010deprav sem ga seveda peljal na trening (smeh op. p.). Hitro vidi\u0161, da otrok v tem ne najde u\u017eitka. Mlaj\u0161i pa je \u017ee pred osmimi leti za\u010del trenirati v klubu, ki sva ga na noge postavila z Goranom Pandevom.<\/p>\n
Akademija Pandev?<\/p>\n
Tako je, danes se sicer imenuje Brera. Tam je torej za\u010del, od prvega dne je pripravljen garati in gara \u0161e danes. Ko pride domov, ogromno govori o nogometu, te\u017eko ga je zaustaviti. Kdo je koga pustil odprtega, kdo bi moral kje bolje ali druga\u010de posredovati \u2026 Ve\u010dkrat sem mu \u017ee rekel, da preve\u010d razmi\u0161lja. \u0160e vedno mora v prvi vrsti u\u017eivati. \u010ce ti nogomet ni u\u017eitek, mi ne govori o linijah, o formacijah, taktiki. Kakorkoli, fant ima \u017ee izdelane na\u010drte, kako bo igral nogomet, kako bo \u0161el na \u0161portno fakulteto, za\u010del pridobivati licence in postal trener. Ponavljam, ima 14 let.<\/p>\n
V preteklosti ste ve\u010dkrat govorili o Akademiji Pandev, torej o Breri. Rekli ste, da ste v Radomljah pri\u0161li v okolje, ki je bilo na neki na\u010din podobno projektu, ki ste ga sami gradili v Makedoniji. Olimpija je nekaj povsem drugega. Kdaj ste to prvi\u010d za\u010dutili?<\/p>\n
To je nekaj povsem normalnega, to je povsem drug svet, pa ne \u017eelim biti \u017ealjiv do nikogar, sploh ne do Radomelj. Olimpija je eden najve\u010djih klubov v Sloveniji, bila je tudi v nekdanji Jugoslaviji, vsi smo vedeli za Olimpijo. Govoril sem \u017ee o tem, o svojih spominih na ta klub, kako je moj mati\u010dni klub izgubil proti Olimpiji. Dinko Vrabac je eden od teh nogometa\u0161ev, ki smo jih kot otroci poznali, spomnim se \u0110orleva, ki je v Ljubljano pri\u0161el iz na\u0161e Strumice, z njegovo dru\u017eino me povezujejo celo daljne sorodstvene vezi. Spomnim se zelenih dresov, seveda. Olimpija je bila in je profesionalen klub, pri katerem so rezultati nuja. V zadnjih petih letih je bila dvakrat slovenski prvak, osvojila je pokal. Zahteve so jasne.<\/p>\n
![\"Tren\u010dovski](\"\/media\/img\/30\/ac\/93cee67818c18daece9f-jugoslav-trencovski-necat-aygun-nk-olimpija.jpeg\" "\\"Jugoslav")
<\/p>\n
Tren\u010dovski je postal \u017ee peti trener Olimpije v letu dni.
\n Foto: NK Olimpija Ljubljana <\/p>\n
Kak\u0161na je torej razlika v praksi?<\/p>\n
Ko sem pri\u0161el v Radomlje, sem imel za sabo deset let izku\u0161enj z vzgajanjem mladih nogometa\u0161ev, s tem, da kot klub razvije\u0161 igralce, ki jih kasneje proda\u0161. Nobene\u00a0te\u017eave nisem imel s tem, ko sem pri\u0161el v Radomlje, ker je to druga\u010den princip. Seveda je vse skupaj olaj\u0161alo dejstvo, da smo imeli solidne, dobre rezultate. Do konca sezone smo imeli sedem igralcev do 21. leta starosti, ve\u010dinoma iz mladinskega pogona. Ampak ti igralci ne \u010dutijo toliko pritiska, potem je vse la\u017eje. Tukaj je cilj vrh lestvice, cilj je prepri\u010dati in privabiti navija\u010de, fleksibilnosti je potem manj. Seveda spremljam na\u0161e mlaj\u0161e selekcije in vem, da imamo tam veliko potenciala. Job Brecelj, Jan Jurgec, Tien Goga, Matej Henjak, Tristan Kotar \u2026 Potencial vsekakor je, a moramo v Olimpiji zgraditi primerno okolje za to, da se ti mladeni\u010di razvijajo naprej. \u010ce bi imeli rezultate, pozitivno vzdu\u0161je, bi bilo to vse la\u017eje. Ko se pojavi \u0161e pritisk, s katerim imajo te\u017eave \u017ee precej izku\u0161enej\u0161i igralci, ti mladeni\u010di hitro pogorijo. \u010ce se teh stvari loti\u0161 v napa\u010dnem trenutku, \u0161koduje\u0161 njihovemu razvoju.<\/p>\n
Danes ste v Sloveniji dovolj dolgo, da lahko naredite precej po\u0161teno primerjavo. Kaj je najve\u010dja razlika med slovenskim in makedonskim nogometnim okoljem?<\/p>\n
Enostavno, slovenska liga premore ve\u010d kakovosti. Ko se\u0161teje\u0161 vse ekipe, tudi v Makedoniji je trenutno deset prvoliga\u0161kih ekip, je razlika med spodnjim delom lestvice v Makedoniji in Sloveniji velika. Makedonske ekipe s spodnjega dela lestvice so slabe, hitro se pove\u010da zaostanek za najbolj\u0161imi. Tukaj je prvenstvo tak\u0161no, da je ogromno odvisno od tega, kdo ima bolj\u0161i dan. V takti\u010dnem smislu imate tukaj morda ligo, ki bolj sloni na hitri tranziciji, kar pomeni, da so ekipe fizi\u010dno bolj dinami\u010dne. To je razvojna liga, povezav do Poljske, Slova\u0161ke, \u010ce\u0161ke, Italije je ogromno. Razlika med spodnjim delom in vrhom je precej manj\u0161a. Kaj pripelje do tega? Infrastruktura, sojenje, delo v mlaj\u0161ih selekcijah. Tu ste Slovenci pred nami. Klubi se z analiti\u010dnim pristopom lotevajo razvoja igralcev, \u010desar je v Makedoniji precej manj. Talente ima\u0161 povsod, potem je na stroki, kako ga usmeriti, mu dati pravo pozornost. Slovenija je v tem pogledu korak spredaj.<\/p>\n
Obstaja nekaj, kar bi iz makedonskega nogometa vseeno \u017eeleli prenesti v Slovenijo?<\/p>\n
V Makedoniji imamo dva, tri klube, ki si prizadevajo, da so konstantni. V prvi vrsti je to \u0160kendija, ki \u017ee 15 let vlaga v makedonski nogomet. Gre za globalne investitorje, ki ne glede na vse \u010dutijo obvezo, da nekaj vrnejo Tetovu, makedonskemu narodu in nogometu. Turbulenc je zelo malo, vseeno jim ni lahko. Letos ste jih lahko spremljali na obra\u010dunu z Bravom, struktura je prava, pogoji za delo so dobri. Oni so dokaz tega, da je s pravo vztrajnostjo mogo\u010de ustvariti marsikaj. Potem je tu Vardar, ki je za marsikoga v Makedoniji ideal. Tam je ve\u010d te\u017eav z vlagatelji, ki pa \u017eelijo takoj\u0161nje rezultate, a niso pripravljeni graditi v mladinskem pogonu. Posledica so dolgovi, menjave vodstva, imajo celo te\u017eave, da se obdr\u017eijo v prvi ligi in tako naprej. Enako seveda velja v Sloveniji, treba je biti konstanten, da bi \u017eel rezultate. Za to je treba pokazati nekaj potrpljenja. Olimpija, Celje, Maribor, potem je tu Bravo, ki ne razpolaga z veliko denarja, a vztraja pri svoji ideji, strukturi. Padci so neizbe\u017eni, a se je treba znati pobrati.<\/p>\n
Vrnimo se na va\u0161o zgodbo. Za sabo imate Kuvajt, Savdsko Arabijo, Banglade\u0161, Maroko, Slovenijo. Verjetno precej druga\u010den svet. Kaj je bilo najbolj druga\u010de v primerjavi z va\u0161imi drugimi izku\u0161njami na tujem?<\/p>\n
Vsaka po svoje, tudi \u010de je bilo kaj slabega. Ko sem bil v Banglade\u0161u, sem bil del mo\u010dnega finan\u010dnega projekta. Tak\u0161nih pogojev ni v Makedoniji. Zgradili so stadion za kriket in nogomet, imeli smo umetno travo, pomo\u017ena igri\u0161\u010da, hotel. Kot del kluba \u017eivi\u0161 v tem luksuzu, ko zapusti\u0161 ta kompleks, pa hitro vidi\u0161, da ljudje \u017eivijo na cesti. To je bil zame kulturni \u0161ok. Ljudje so imeli svoje helidrome, okolica pa \u017eivi v rev\u0161\u010dini. Ob teh prizorih sem se dejansko spra\u0161eval, ali sanjam. Ko si v tak\u0161nem\u00a0polo\u017eaju, hitro spozna\u0161, kako nepomembne so na\u0161e te\u017eave. Vsi jih imamo, vsi \u017eelimo, da bi bila sre\u010da na na\u0161i strani, a si lahko v tem polo\u017eaju samo hvale\u017een bogu. Hvale\u017een, da njihove te\u017eave niso moje te\u017eave. To je bila streznitev. V Banglade\u0161u bi lahko ostal dlje \u010dasa, a sem takoj po koncu sezone samo \u010dakal na prvi polet proti Istanbulu. Jugo, pojdi domov, sem si rekel. To je zadnji\u010d, da si tukaj. Pogoji za delo so bili brezhibni, da ne bo pomote.<\/p>\n
Pa arabski svet?<\/p>\n
Povsem druga\u010dna izku\u0161nja. V Kuvajtu sem delal v dveh klubih. Kultura se seveda tudi tukaj razlikuje, opazi\u0161 pa, da tudi znotraj njihove dru\u017ebe obstajajo razlike. \u0160iiti, suniti, hitro opazi\u0161, ko se pomerijo klubi iz nasprotnih taborov. Spomini so lepi, tam je lepo delati, a je vsekakor druga\u010de. Lani me je kontaktiral eden od makedonskih reprezentantov, imel je ponudbo iz Kuvajta in zanimalo ga je, kako bi se on tam zna\u0161el. Povedal sem mu, da bo tam najbolj\u0161i nogometa\u0161, a je vpra\u0161anje, ali je to pravi korak za njegovo kariero. Najprej je treba v glavi raz\u010distiti, ali te zanima denar ali prihodnost tvoje kariere.<\/p>\n
In Maroko?<\/p>\n
To je okolje, ki je name naredilo najve\u010dji vtis. Tam sem bil zgolj \u0161tiri mesece, v Raja Casablanci sem bil pomo\u010dnik trenerja. Igrali smo kvalifikacije za afri\u0161ko ligo prvakov, se uvrstili, a slab\u0161e vstopili v prvenstvo in zgodba se je hitro kon\u010dala. Kljub temu sem \u0161e danes navdu\u0161en. Ne le zaradi kakovosti nogometa, ampak zaradi tega, kako ljudje tam \u017eivijo za nogomet. Ko smo dve uri pred tekmo pri\u0161li na stadion Mohammed V. (kapaciteta 67.000 gledalcev op. p.), so bile tribune zapolnjene do zadnjega koti\u010dka. To sem te\u017eko dojel. Ko smo se bli\u017eali stadionu, je bilo pet kilometrov stran polno ljudi. Tak\u0161na strast, tak\u0161na \u010dustva. Tam sem tudi prvi\u010d videl, da so navija\u010di za\u010dutili, kdaj gre njihovi ekipi slabo, in so s svojimi vlo\u017eki prekinili nalet nasprotnika. Nepojmljivo.<\/p>\n
![\"Na](\"\/media\/img\/ec\/85\/74cf7abe5e9737a0ec8d-jugoslav-trencovski-nk-olimpija.jpeg\" "\\"Jugoslav")
<\/p>\n
Na svojem prvem ve\u010dnem derbiju je Tren\u010dovski iztr\u017eil remi.
\n Foto: Ale\u0161 Fev\u017eer <\/p>\n
Kak\u0161na je razlika v nogometnem znanju?<\/p>\n
Iskreno, ko sem gledal mlaj\u0161e selekcije, bolj talentiranih otrok \u0161e nisem videl. Vse poteka v polni hitrosti, a hkrati v trena\u017enem procesu vse temelji na igri in u\u017eivanju, neverjetno. Seveda to ni naklju\u010dje, \u0161tevilni se nogometa u\u010dijo v francoskih akademijah, tam kasneje tudi igrajo, a je to res te\u017eko dojeti, preden se prepri\u010da\u0161 na lastne o\u010di. Ljubezen do nogometa, do te igre. Ni naklju\u010dje, da so dominantni v afri\u0161kem nogometu in da blestijo tudi na svetovnih prvenstvih.<\/p>\n
Kako ste do\u017eiveli Casablanco?<\/p>\n
To je mesto, ki \u017eivi 24 ur na dan. Na letali\u0161\u010de smo prispeli okrog druge ure pono\u010di, mislili smo, da gremo takoj na sede\u017e kluba, da dokon\u010damo formalnosti, a smo bili tudi la\u010dni. \u0160okiran sem bil, ko je bilo v mestu sredi no\u010di odprto skoraj vse. Mesto je bilo sredi no\u010di \u017eivo in to se je ponavljalo iz dneva v dan. Imajo nekaj posebnega, vpliv Francije, vpliv \u0160panije. \u010cuti se arabski vpliv, a tudi ogromno Evrope. Res je bilo lepo delati tam.<\/p>\n
Govorite o tej strasti v Maroku, o polnih tribunah in ulicah. Kako ste v lu\u010di tega spoznavali nogomet v Sloveniji? Ste bili kdaj razo\u010darani nad bolj praznimi tribunami?<\/p>\n
Za vsako stvar mora obstajati interes, nekdo mora izzvati strast, ljubezen. Mislim, da je slovenski nogomet v zadnjem obdobju izgubil nekaj tega naboja z bolj skromnimi rezultati reprezentance. Potem se vse to hitro pozna v klubskem nogometu. Zahvaljujo\u010d Celju in njihovim predstavam v Evropi, tudi zahvaljujo\u010d Olimpiji in uvrstitvam v konferen\u010dno ligo se je ta strast nekoliko dvignila. Spomnim se, da je Maribor igral proti Liverpoolu, ne dvomim, da je takrat Slovenija \u010dutila evforijo. Pod \u010drto verjamem, da slovenska javnost zna oceniti, kaj je dober nogomet in kaj ni. Ljubezen do nogometa se je nekoliko izgubila, enako se po mojem mnenju dogaja tudi v Makedoniji. Tudi na tekmi Vardarja je lahko 300 ljudi. Rezultati so tisti, ki lahko vrnejo to strast. Konkurenca pri vas je vsekakor huda.<\/p>\n
![\"Na](\"\/media\/img\/5a\/2a\/e02977d16ea161639118-jugoslav-trencovski-olimpija.jpeg\" "\\"Jugoslav")
<\/p>\n
Na prvih \u0161estih tekmah na klopi Olimpije je Tren\u010dovski vknji\u017eil dve zmagi, dva remija in dva poraza. Posebej bole\u010da je bila pokalna blama\u017ea proti Rudarju iz Trbovelj.
\n Foto: Ale\u0161 Fev\u017eer <\/p>\n
Mislite na druge \u0161porte?<\/p>\n
Tako. Sploh ne razumem, kapo dol, kak\u0161en narod ste vi v \u0161portu. Uspe\u0161ni ste v kolesarstvu, imate najbolj\u0161ega na svetu, imate najbolj\u0161e smu\u010darske skakalce na svetu, imate eno najbolj\u0161ih reprezentanc v Evropi, morda najbolj\u0161ega ko\u0161arkarja v NBA, v rokometu ste vedno v vrhu. Spominjate me na skandinavske narode, vlagate v \u0161port, tudi za to je potrebna kultura. Presene\u010den sem bil, da je del va\u0161ega \u0161olskega sistema plavanje, kolesarjenje, smu\u010danje in tako naprej. Vse to je pomembneje,\u00a0kot si mislite. \u0160portni narod ste, vsi iz nekdanje Jugoslavije se lahko v tem pogledu u\u010dimo od vas. Dobro, v nogometu trenutno ni rezultatov, ki bi si jih \u017eeleli, a po drugi strani se ne da primerjati prora\u010dun Celja s prora\u010dunom Bayerja iz Leverkusna.\u00a0<\/p>\n
Dobro, kako torej navija\u010de privabiti na tribune?<\/p>\n
Glejte, \u017ee drugo leto zapored se nogometno prebuja Brinje Grosuplje. Lani smo igrali z njimi v polfinalu pokala in v Radomljah je bilo njihovih navija\u010dev ve\u010d kot na\u0161ih. To je treba izzvati z dobrim nogometom, z dobrimi rezultati. Jaz bom od\u0161el iz Olimpije, uprava bo od\u0161la, navija\u010di pa bodo ostali. Vse je odvisno od nas in na\u0161ih predstav, moramo jih animirati. Na koncu je vse to zabava, \u0161ov.<\/p>\n
![\"Vodstvo](\"\/media\/img\/54\/f3\/d1d726c8ac0eccd68054-derbi-green-dragons-nk-olimpija.jpeg\" "\\"derbi")
<\/p>\n
Vodstvo ljubljanskega kluba trenutno bije ostro bitko z navija\u010di.
\n Foto: Ale\u0161 Fev\u017eer <\/p>\n
Za konec se dotaknimo \u0161e Olimpije. Se \u017ee po\u010dutite kot Ljubljan\u010dan ali \u0161e vedno kot Makedonec, ki \u017eivi v Ljubljani?<\/p>\n
Jaz se v Ljubljani po\u010dutim krasno. \u017de lani sem \u017eivel v Meng\u0161u, veliko sem obiskoval Ljubljano in u\u017eival sem. Mesto ni preveliko, ne potrebuje\u0161 veliko \u010dasa, da pride\u0161 z enega konca na drugega. Sredi\u0161\u010de mesta je sijajno. Ko se tam ustavim za pija\u010do, kavo, se mi zdi, da \u010dutim mir in pozitivno energijo. Po\u010dutim se, kot bi bil tukaj doma, kot bi bil tukaj rojen. Ni\u010d mi ne manjka. Pogre\u0161am dru\u017eino, ki se mi bo, upam, tukaj kmalu pridru\u017eila. \u010ce bi imel \u0161e njih tukaj, bi si rekel, da lahko tukaj ostanemo tudi dlje \u010dasa, tako dobro se po\u010dutim.<\/p>\n
Kako to pozitivno energijo preseliti v Sto\u017eice? Kako izgnati vse, kar se je v zadnjem \u010dasu nabralo negativnega?<\/p>\n
Veliko se trudimo za to. Verjamem, da gre v veliki meri za mentalno oviro, ki jo moramo presko\u010diti. Igralcem, ki imajo kakovost, se dogajajo osnovne tehni\u010dne napake. To so vse okoli\u0161\u010dine, vidimo te\u017eave, zavedamo se jih in posku\u0161amo jih re\u0161iti. Pred tekmo s Celjem smo objavili, da smo bili na raftingu, pa smo bili potem dele\u017eni posmeha. Morda moramo po teh neuspehih na Ljubljanico, da za\u010dutimo to pozitivno energijo. \u0160alim se. Vse je v glavah, to moramo re\u0161iti. Moramo delati in se izbolj\u0161ati. \u010ce se vrnem k enemu od prej\u0161njih odgovorov, je na\u0161a najve\u010dja sre\u010da, da so to na\u0161e te\u017eave. Nimamo se pravice prito\u017eevati. \u017de ko pogledamo nekaj metrov iz Sto\u017eic, bomo videli nekoga z neprimerno huj\u0161imi te\u017eavami. Na\u0161e te\u017eave v \u0161ir\u0161i sliki resni\u010dno niso tako velike, le lotiti se jih je treba na pravi na\u010din. Saj vam je jasno, koliko ljudi bi si \u017eelelo biti na mojem polo\u017eaju ali na polo\u017eaju na\u0161ih nogometa\u0161ev. Tega se moramo zavedati.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gospod Tren\u010dovski, predvidevamo, da vam lahko vpra\u0161anja postavljamo v sloven\u0161\u010dini. Se motimo? Ne, ne, kar izvolite. Mislim, da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":212306,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[16],"tags":[16168,51993,16169,5070,133,3054,131,51994,62,37,58,60,38,94,93,37143],"class_list":["post-212305","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-sport","tag-adam-delius","tag-goran-pandev","tag-igor-barisic","tag-jugoslav-trencovski","tag-nk-olimpija","tag-prek-meja","tag-prva-liga-telemach","tag-shkendija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sport","tag-sports","tag-vardar"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117199834203268936","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212305","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=212305"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212305\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/212306"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=212305"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=212305"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=212305"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}