{"id":214821,"date":"2026-09-04T00:28:16","date_gmt":"2026-09-04T00:28:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/214821\/"},"modified":"2026-09-04T00:28:16","modified_gmt":"2026-09-04T00:28:16","slug":"serhij-zadan-to-ni-vojna-za-ozemlje-temvec-vojna-proti-ukrajinskemu-narodu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/214821\/","title":{"rendered":"Serhij \u017dadan: To ni vojna za ozemlje, temve\u010d vojna proti ukrajinskemu narodu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed pogovorom je Serhij \u017dadan osvetlil svoje videnje kulturne in nacionalne identitete ter vojne med Ukrajino in Rusijo. Ne gre za vojno za teritorij ali ozemlje, temve\u010d vojno proti ukrajinskemu narodu, meni. Foto: Dru\u0161tvo slovenskih pisateljev\/Mankica Kranjec Ducheyne<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

V sklopu 41. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je v polni dvorani v Cukrarni gostoval prejemnik glavne nagrade leto\u0161njega festivala, ukrajinski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec Serhij \u017dadan. V pogovoru s prevajalko in lektorico Andrejo Kalc je najprej izrazil zanimanje za gostovanja in pogovore kljub te\u017eavnemu pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj. Rad vidi tudi velike skupnosti Ukrajincev, \u010deprav razume okoli\u0161\u010dine svojih rojakov, ki so bili prisiljeni oditi iz Ukrajine bodisi zaradi bli\u017eine fronte bodisi iz drugih razlogov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Politi\u010dne osebnosti so za\u010dasne, kulturniki pa ostajajo zvene\u010di
Kulturno izmenjavo, ki je je med Slovenijo in Ukrajino po njegovi oceni premalo, je navedel kot veliko prilo\u017enost za govor o razli\u010dnih tematikah. Kot je poudaril, v Ukrajini ne delujejo zgolj politika, diplomati, proizvajalci oro\u017eja in tisti, ki branijo dr\u017eavo, temve\u010d tudi drugi profili poklicev. Meni, da je s kulturo mogo\u010de zelo poglobljeno spoznati dolo\u010den narod in njegove posebnosti, ob tem pa je dodal, da na primer ne pozna nobenega \u010dlana slovenske vlade, medtem ko so imena kulturnikov, pisateljev in pesnikov veliko bolj zvene\u010da. Politi\u010dne osebnosti so za\u010dasne figure, meni.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed pogovorom je njegova besedila interpretiral Boris Kala\u0161nikov, organizatorji pa so pripravili tudi glasbeni program pod vodstvom dirigentke \u017dive Ploj Per\u0161uh z ukrajinskimi glasbeniki. Foto: Dru\u0161tvo slovenskih pisateljev\/Mankica Kranjec Ducheyne<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Serhij
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSerhij \u017dadan je nekaj let predaval zgodovino ukrajinske knji\u017eevnosti, nato pa se posvetil literarnemu delu, prevajanju iz nem\u0161\u010dine, angle\u0161\u010dine in ru\u0161\u010dine ter organizaciji kulturnih dogodkov. Zadnja desetletja se posve\u010da humanitarnemu delu, \u0161e pi\u0161e v publikaciji, ki jo je Dru\u0161tvo slovenskih pisateljev izdalo ob leto\u0161nji Vilenici. Foto: Dru\u0161tvo slovenskih pisateljev\/Mankica Kranjec Ducheyne<\/p>\n

Koncept srednje Evrope, ki se je gradil zadnja skoraj tri desetletja, zdaj poru\u0161en
O ve\u010d let trajajo\u010dem sporu med Ukrajino in Rusijo je \u017dadan, ki velja za enega najvidnej\u0161ih sodobnih ukrajinskih pesnikov in prozaistov, med drugim prepri\u010dan, da je koncept srednje Evrope, ki se je gradil zadnja skoraj tri desetletja, zdaj poru\u0161en, ta vojna je preme\u0161ala vse karte. Pri vojni, ki jo je za\u010dela Rusija z napadom na Ukrajino, ne gre za teritorij ali ozemlje, “enostavno je vojna uperjena proti Ukrajincem, da se ukrajinski narod zradira, da ga ne bo ve\u010d”, Evropa pa po njegovem mnenju potrebuje revizijo svojih pogledov, kulturnih stali\u0161\u010d in prepri\u010danj.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tVidnej\u0161a dela Serhija \u017dadana<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017dadanova literarna dela so prevedena v ve\u010d jezikov, prejel je tudi ve\u010d nagrad, med njimi avstrijsko dr\u017eavno nagrado za evropsko literaturo in mirovno nagrado nem\u0161kih zalo\u017enikov in knjigotr\u017ecev. Med njegove najpomembnej\u0161e romane spadajo Depeche Mode, Anarchy in the UKR, Mezopotamija in Internat. Pri zalo\u017ebi Beletrina sta v prevodu Janje Lubej Vollmaier in Primo\u017ea Lubeja iz\u0161la Voro\u0161ilovgrad, ob izidu katerega je avtor leta 2018 v \u010dasu festivala Fabula obiskal Slovenijo, ter Internat.<\/p>\n

Voro\u0161ilovgrad, roman o generaciji, ki je odra\u0161\u010dala \u0161e v Sovjetski zvezi
V svojih delih med drugim osvetljuje odra\u0161\u010danje v \u010dasu razpadanja Sovjetske zveze, prijateljske vezi, dru\u017ebeno izklju\u010denost ter iskanje lastne identitete. Roman Voro\u0161ilovgrad, katerega zgodba se odvija v mestu Voro\u0161ilovgrad, ki se je po razpadu Sovjetske zveze preimenovalo v Lugansk, osrednja literarna oseba pa je triintridesetletni Herman Koroljov, je napisal v sovjetskem \u010dasu. Kot je med drugim povedal, je to roman o njegovi generaciji, ki je odra\u0161\u010dala v sovjetskem \u010dasu. Takrat so bili \u0161e pionir\u010dki, je dejal, a so bili \u017ee dele\u017eni gibanj za neodvisnost, suverenost, za\u010detkov ve\u010dstrankarskega sistema. Njegov glavni junak, ki sicer ni preve\u010d nostalgi\u010den, odra\u0161\u010da ter posku\u0161a svoje prej\u0161nje in zdaj\u0161nje \u017eivljenje “popredal\u010dkati” ter razumeti, zakaj je bilo v\u010dasih tako in zakaj bo zdaj druga\u010de. Kot je \u0161e povedal, so kulturni dogodki med Ukrajinci kljub vojnim napadom zelo za\u017eeleni, pripravljajo jih pod zemljo, v zakloni\u0161\u010dih.<\/p>\n

\t\t\t\tLiterarni ve\u010der z nagrajencem Vilenice 2026 Serhijem \u017dadanom<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Med pogovorom je Serhij \u017dadan osvetlil svoje videnje kulturne in nacionalne identitete ter vojne med Ukrajino in Rusijo.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":214822,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[11083,1074,59,61,62,37,58,60,38,71,882,52486],"class_list":["post-214821","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-identiteta","tag-kultura","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-ukrajina","tag-vojna","tag-zadan"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117209943670633655","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/214821","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=214821"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/214821\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/214822"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=214821"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=214821"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=214821"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}