Nizozemska \u0161tudentka Sophia Koetsier je leta 2015 izginila v Ugandi med turisti\u010dnim potovanjem, ki si ga je privo\u0161\u010dila po dvomese\u010dni praksi. Za njo se je izgubila vsaka sled. Diagnosticirali so ji bipolarno motnjo, med potovanjem pa je njeno vedenje postalo nepredvidljivo, kar je povzro\u010dilo zaskrbljenost med sopotniki.<\/p>\n
Skoraj deset let po izginotju nizozemske \u0161tudentke medicine Sophie Koetsier\u00a0okoli\u0161\u010dine, v katerih je izginila, \u0161e vedno niso pojasnjene. Njeno ime je \u0161e vedno v registru pogre\u0161anih oseb, primer pa je zaradi sodnega postopka, ki poteka v Kampali, ponovno v sredi\u0161\u010du pozornosti.<\/p>\n
Na dvomese\u010dno prakso v Ugando\u00a0<\/p>\n
Sophia Koetsier\u00a0je bila stara 21 let, ko je leta 2015 kot \u0161tudentka medicine prek mednarodne mladinske organizacije AIESEC v Ugando pri\u0161la\u00a0na dvomese\u010dno prakso v bolni\u0161nico Lubaga v Kampali. Po besedah \u200b\u200bdru\u017eine je bila ambiciozna, predana ljudem, potrebnim zdravstvene pomo\u010di, po praksi pa\u00a0je nameravala nazaj na Nizozemsko, da bi za\u010dela zdravni\u0161ko kariero.<\/p>\n
Odkrito je govorila tudi o svojem zdravstvenem stanju. Pri 16 letih so ji namre\u010d diagnosticirali bipolarno motnjo. Dru\u017eina navaja, da so imeli stanje pod nadzorom, vendar bi lahko stres in iz\u010drpanost spro\u017eila mani\u010dne epizode.<\/p>\n
Po praksi 17-dnevno potovanje po Ugandi\u00a0<\/p>\n
Po kon\u010dani praksi se je Sophia odlo\u010dila \u0161e za 17-dnevno potovanje po Ugandi skupaj z dvema nizozemskima spremljevalcema in ugandskim turisti\u010dnim vodnikom Michaelom Kijjambujem. Septembra 2015 je dru\u017eini poslala podroben potovalni na\u010drt, v katerem sta bila jasno navedena organizator in pot.<\/p>\n
Med bivanjem v narodnem parku Kidepo Veli je njeno vedenje postalo nepredvidljivo. Po pri\u010devanjih sopotnikov je imela obdobja nespe\u010dnosti in\u00a0pove\u010dane aktivnosti, obra\u010dala se je tudi na\u00a0neznane ljudi. Dru\u017eina iz Anglije, ki je kampirala v bli\u017eini, je kasneje po elektronski po\u0161ti navedla, da\u00a0je Sophia\u00a0v eni od no\u010di okoli tretje ure zjutraj pri\u0161la\u00a0k njim in se opravi\u010dila, ker jih moti. “Pustila je vtis ranljivosti in nezavedanja nevarnosti,” so navedli.\u00a0<\/p>\n
Po trditvah, podanih na sodi\u0161\u010du, so tako turisti kot uradniki parka opozorili, da je treba potovanje prekiniti in poiskati zdravni\u0161ko pomo\u010d. Kljub temu je skupina nadaljevala pot v narodni park Murchison Falls. 28. oktobra 2015 okoli 18.30 je eden od spremljevalcev po telefonu obvestil njeno mater, da so zaskrbljeni zaradi njenega stanja in da razmi\u0161ljajo o vrnitvi v Kampalo. Malo pred 21.15 je sledil drugi klic \u2013\u00a0Sophia je pogre\u0161ana.<\/p>\n
Dva dni po izginotju na\u0161li kose raztrganih obla\u010dil\u00a0in njene \u010devlje\u00a0<\/p>\n
Nazadnje so jo videli v bli\u017eini \u0161tudentskega centra v tabori\u0161\u010du Paraa, ki je bil po trditvah, podanih pred sodi\u0161\u010dem, slabo zavarovan. Dva dni pozneje, 30. oktobra, so na kraju izginotja na\u0161li Sophijine osebne predmete \u2013\u00a0kose raztrganih obla\u010dil\u00a0in \u010devlje, ki jih je Sophia\u00a0kupila pred potovanjem v Ugando. Michael Kijjambu\u00a0in dva spremljevalca so nato\u00a02. novembra 2015 zapustili park.<\/p>\n
Michael Kijjambu je bil kasneje na sodi\u0161\u010du Buganda Road Magistrates’ Court v Kampali obto\u017een, da je deloval kot\u00a0organizator potovanj brez licence.<\/p>\n
Dru\u017eina \u0161e vedno \u010daka na razjasnitev Sophijine usode\u00a0<\/p>\n
Desetletje po njenem izginotju je letos pred sodi\u0161\u010dem pri\u010dala Sophijina mati Marie\u00a0Slikarman, upokojena novinarka in filmska producentka iz Amsterdama. Sophia je bila njena edina h\u010di. “Bila je polna ljubezni, zelo lepa in inteligentna. Brez Sophie\u00a0se po\u010dutim grozno. Deset let nismo praznovali njenega rojstnega dne,” je dejala v solzah.<\/p>\n
Med pri\u010danjem je iz torbe vzela fotografije h\u010derke, posnete na Nizozemskem in v Ugandi. Sodi\u0161\u010du jih je pokazala drugo za drugo, pri \u010demer je navedla datume in kraje. “Ta je z njenega telefona.\u00a0Ta je bila posneta v Ugandi, v bolni\u0161nici, kjer je bila na praksi. Bila je tako polna \u017eivljenja. To je vse, kar mi je ostalo. Natisnila sem jih. \u017delim si le, da se je ljudje spominjajo,”\u00a0je dejala.<\/p>\n
Ko je govorila o zadnjih dneh pred izginotjem, je izjavila, da je vedela za potovanje in da ji je h\u010di redno po\u0161iljala sporo\u010dila. “Vedno je bila v stiku z mano,” je dejala.<\/p>\n
Poudarila je, da med potjo iz Kidepa v Murchison Falls ni imela nobenih informacij o te\u017eavah. “Odpeljal jih je v nezavarovan \u0161tudentski center. Tam je izginila. Vedel je, da ni dobro, in prezrl vsa opozorila,” je povedala vidno pretresena.<\/p>\n
Izginotje Sophie\u00a0Koetsier\u00a0ve\u010d kot deset let pozneje\u00a0\u0161e vedno ostaja nerazre\u0161eno, dru\u017eina pa \u0161e vedno \u010daka na razjasnitev usode mlade \u0161tudentke.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nizozemska \u0161tudentka Sophia Koetsier je leta 2015 izginila v Ugandi med turisti\u010dnim potovanjem, ki si ga je privo\u0161\u010dila…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2152,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1626,1630,1628,37,38,1627,64,1629,63],"class_list":{"0":"post-2151","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-izginotje","9":"tag-nizozemska","10":"tag-prakticno-usposabljanje","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-studentka","14":"tag-svet","15":"tag-uganda","16":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2151","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2151"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2151\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2152"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2151"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2151"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2151"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}