{"id":215113,"date":"2026-09-04T07:22:16","date_gmt":"2026-09-04T07:22:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/215113\/"},"modified":"2026-09-04T07:22:16","modified_gmt":"2026-09-04T07:22:16","slug":"najvecja-tezava-slovenskih-kvizov-je-skromen-bazen-tekmovalcev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/215113\/","title":{"rendered":"Najve\u010dja te\u017eava slovenskih kvizov je skromen bazen tekmovalcev"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jonas
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJonas \u017dnidar\u0161i\u010d je kviz Lepo je biti milijonar na Pop TV vodil \u0161est sezon, leta 2007 pa se je kviz pod imenom Milijonar z Jonasom preselil na TV Slovenija. Od takrat je tudi ta fotografija. Kviz so na razli\u010dnih televizijah vodili tudi Bo\u0161tjan Romih, Slavko Bobovnik in Jure Godler. Foto: Stane Sr\u0161en<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Krajnc, dolgoletni urednik v Razvedrilnem programu TV Slovenija, se je kot scenarist in re\u017eiser podpisal pod dokumentarni film V iskanju pravega odgovora, ki se fenomena televizijskih kvizov loteva z ve\u010d vidikov \u2013 formatov, voditeljev, tekmovalcev, zahtevnosti vpra\u0161anj in pomena ponujenih odgovorov. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDokumentarec V iskanju pravega odgovora si bo mogo\u010de ogledati dva nedeljska ve\u010dera, 6. in 13. septembra, ob 20.00 na TV Slovenija 1.<\/p>\n

“Prvi kvizovski formati so se v 50. letih prej\u0161njega stoletja pojavili v ZDA in Veliki Britaniji, prve doma\u010de oddaje z elementi kviza pa so gledalci videli \u017ee v za\u010detku 60. let. Za socialisti\u010dno oblast, ki je z zadr\u017ekom sprejemala novosti dekadentnega zahoda, forma kviza ni bila vpra\u0161ljiva. To se \u0161e najbolj opazi pri pionirskih in mladinskih kvizih, ki so pridno utrjevali snov iz NOB-ja in revolucije. V osemdesetih, ko je vsa Jugoslavija gledala Kviskoteko, je ljubljanska televizija ponujala bolj kri\u017eankarsko-ugankarske vsebine. In Mi\u0161o Molk, ki ima precej zaslug, da so kri\u017eanke postale del slovenskega DNK-ja. Konec 90. let je britanska javna komercialna mre\u017ea ITV lansirala svetovno uspe\u0161nico Who wants to be a millionaire?, ki ga je leta 2000 za\u010dela predvajati televizija Pop TV. Kviz z voditeljem Jonasom \u017dnidar\u0161i\u010dem je postal velika uspe\u0161nica in od takrat naprej lahko na slovenskih televizijah gledamo le \u0161e tuje kvizovske formate,” je Krajnc za uvod opisal zgodovino razvoja televizijskih kvizov doma in “\u010dez plankami”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zlatko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZlatko \u0160ugman v oddaji Glasbena kri\u017eanka leta 1971. Foto: Milan Kumar<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVisoka denarna nagrada ne zagotavlja, da bo kviz uspe\u0161nica<\/p>\n

Pri pripravljanju dokumentarca je pre\u010desal ogromno doma\u010dih in tujih televizijskih kvizov in se spustil v njihovo drobovje. Je med tem uspel najti tisto “skrivno sestavino”, ki je odlo\u010dilna, da neki kviz postane uspe\u0161nica, drugi pa se izgubi v povpre\u010dju? Je lahko dejavnik tudi karizma voditelja, dramatur\u0161ki lok oddaje, vi\u0161ina denarne nagrade? “Predvsem mora biti format oddaje narejen tako, da pritegne gledalce. Da je neka zgodba, dramaturgija. Pri Milijonarju in Jokerju je to razmerje med voditeljem, ki z vsakim novim vpra\u0161anjem poka\u017ee svojo simbolno mo\u010d nad tekmovalcem in gladiatorjem, ki se s pravilnimi odgovori dviga ali spu\u0161\u010da po denarni lestvici. Ali Naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen, kjer tekmovalci taktizirajo, kako se znebiti najpametnej\u0161ih. Kviz Na lovu temelji na tem, da se tekmovalci, vsak zase in vsi skupaj, merijo z izbranimi in razgledanimi posamezniki, ki jim pravijo lovci. Pri voditeljih je pa tako: slab lahko uni\u010di dober format, dober pa ne more re\u0161iti slabega kviza. Vi\u0161ina denarne nagrade je lahko pomembna, ni pa odlo\u010dilna,” je Krajnc dejal v pogovoru za MMC.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tKvizi so potencirana \u010dlove\u0161ka izku\u0161nja<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tIdealen tekmovalec ima znanje, reflekse in neuni\u010dljivo samozavest<\/p>\n

Formati televizijskih kvizov se med seboj precej razlikujejo \u2013 pri nekaterih sta v ospredju na\u010ditanost in faktografsko znanje tekmovalca, pri drugih je treba pokazati ve\u010d analiti\u010dnosti in temeljitega premisleka, spet pri tretjih pridejo na plan hitri prsti. Krajnc o tem, ali se je \u010dez desetletja profil “idealnega tekmovalca” v TV-kvizih kaj spremenil, pravi: “Te\u017eko si je zamisliti fotorobot idealnega tekmovalca, saj imamo opravka z razli\u010dnimi formati: pri ugankarskih ali kri\u017eankarskih kvizih, besednih igrah in kvizih znanja, kjer se tekmovalci merijo med seboj, sta vsekakor pomembna tudi hitrost in iznajdljivost. Pri kvizih tipa Milijonar ali Joker je zgodba malce druga\u010dna. Tam si lahko tekmovalec vzame \u010das za premislek, lahko izlo\u010da ponujene odgovore, \u010de ne pozna odgovora na pravega. Zdaj, \u010de poenostavim, idealen tekmovalec v televizijskih kvizih je nekdo, ki ima veliko znanja, dobre reflekse in neuni\u010dljivo samozavest.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Bojan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBojan Krajnc je nekdanji voditelj oddaje Studio City ter avtor formatov \u0161tevilnih uspe\u0161nih televizijskih oddaj, kot so Tistega lepega popoldneva, Hri-bar, As ti tud not padu, Ugani, kdo pride na ve\u010derjo, Zaigraj \u0161e enkrat, sam, Poldnevnik in Bu\u010dke, letos pozimi pa se je podpisal tudi pod \u0161portno-zabavno oddajo Vse na\u0161e igre, v kateri je voditelj Ale\u0161 Smrekar pred zimskimi olimpijskimi igrami v Italiji z nekdanjimi olimpijci obujal spomine. Krajn\u010dev opus obsega ve\u010d kot tiso\u010d oddaj, animiranih prispevkov, nanizank, celove\u010dernih filmov in nagrajenih dokumentarcev. Maja je prejel tudi priznanje RTV Slovenija za izjemne dose\u017eke v dalj\u0161em delovnem obdobju. Foto: RTV Slovenija\/Adrian Pregelj<\/p>\n

Ne glede na to, o kateri slovenski televizijski postaji govorimo, vse od preloma tiso\u010dletja lahko na malih zaslonih gledamo le \u0161e tuje formate kvizov. Edina izjema so Male sive celice, kviz za osnovno\u0161olce, ki je na sporedu javne televizije \u017ee dobrih 30 let. Avtorski formati za odrasle pa so prakti\u010dno izumrli. “Dejstvo je, da se na\u0161i uredniki in producenti zadnje \u010detrt stoletja raje odlo\u010dajo za preverjene globalne formate, kot pa da bi tvegali s konceptom, ki je plod doma\u010dega znanja in produkcije. Za kaj takega je dandanes pa\u010d treba imeti tudi nekaj poguma, ob\u010dutka in zaupanja v sodelavce in ustvarjalce. Seveda pa to \u0161e ni zagotovilo, da bo kviz na koncu uspe\u0161en ali da ga bomo z lahkoto prodali na globalnem trgu formatov,” je glede tega dejal Krajnc, ki pa meni, da to ni najve\u010dji “minus” slovenske kvizovske skupnosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Udele\u017eenci
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUdele\u017eenci leto\u0161njega posami\u010dnega dr\u017eavnega prvenstva v kvizu. Foto: Rok \u0160inkovc<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKandidatov, ki so se pripravljeni izpostaviti pred kamero, je pri nas (pre)malo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tIvan Trajkovi\u010d: Imam polno glavo podatkov, ki mi ne bodo pri\u0161li prav nikjer drugje kot na kvizih<\/a><\/p>\n

Te\u017eava se skriva drugje, opazimo jo lahko vsi, in to \u017ee ob be\u017enem preklapljanju kanalov in spremljanju razli\u010dnih kvizov na na\u0161ih televizijah. Prej kot slej se na zaslonu pojavijo isti znani obrazi, ki hodijo od studia do studia, kjer se borijo za zmago in denarne nagrade. Nabor tekmovalcev, ki se pri nas prijavljajo na razli\u010dne televizijske kvize, je namre\u010d zelo plitek in \u017ee precej iz\u010drpan, saj je \u0161tevilo kandidatov, ki so pripravljeni stopiti pred kamere, precej omejeno.<\/p>\n

“Gledalec v kvizih obi\u010dajno preverja in primerja lastno znanje in se navdu\u0161uje nad tekmovalci, ki veliko vedo. Seveda so pa tudi tak\u0161ni, ki se v varnem doma\u010dem zavetju naslajajo nad neznanjem drugih, medtem ko sami ne zberejo toliko poguma, da bi se prijavili na avdicijo. In ravno iz tega izhaja najve\u010dja te\u017eava na\u0161e doma\u010de kvizovske produkcije: skromen bazen tekmovalcev. Formati kvizov z enim ali dvema tekmovalcema na teden brez te\u017eav trajajo ve\u010d sezon, zatakne se pri kvizih, kjer nastopa ve\u010d tekmovalcev celo ve\u010dkrat tedensko. Kaj takega pri nas ne more trajati prav dolgo,” je opozoril Krajnc.<\/p>\n

\u0160e ve\u010d, poznavalci pravijo, da v Sloveniji ni ve\u010d kot sto kakovostnih kvizarjev. Pe\u0161\u010dica najbolj\u0161ih se zadnja leta udele\u017euje doma\u010dih in mednarodnih kvizovskih tekmovanj, kjer dosegajo rezultate, ki na\u0161o dr\u017eavo uvr\u0161\u010dajo v srednji evropski kakovostni razred. Na tem podro\u010dju precej zaostajamo na primer za Hrva\u0161ko, ki sodi med kvizovsko najbolj razvite dr\u017eave v Evropi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kviskoteka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKviskoteka je bil televizijski kviz, ki ga je predvajal TV Zagreb. Na malih zaslonih ga je bilo mogo\u010de gledati 15 let, med letoma 1980 in 1995. Prve \u0161tiri sezone ga je vodil Ivan Hetrich, od leta 1984 naprej pa Oliver Mlakar, ki velja tudi za za\u0161\u010ditni obraz te oddaje. Foto: Arhiv TV Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tSlovenski tekmovalci po uspe\u0161nosti v evropski sredini<\/p>\n

Kaj Hrvati na tem podro\u010dju delajo druga\u010de ali bolje od nas? “Na hrva\u0161ki javni televiziji so po zaslugi Laza Golu\u017ee kvizi programska stalnica \u017ee od sredine 60. let prej\u0161njega stoletja. Najve\u010dji vpliv na generacije kvizarjev v regiji je nedvomno imela zagreb\u0161ka Kviskoteka. Slovenija se je v 80. in 90. letih bolj usmerila v uganke in televizijske kri\u017eanke, formate, ki si jih je izmislil Du\u0161an Hren. Kar je bli\u017eje slovenskemu zna\u010daju. Za razliko od Hrvatov in Srbov nismo tako nastopa\u0161ki in samozavestni, bolj nas zanima, kaj bodo rekli sosedje ali sodelavci. \u010ce malo pretiravam, povpre\u010den Slovenec se najbolj znajde s kri\u017eanko nekje v kotu, skrit pred \u017earometi. Hrva\u0161ka je danes med petimi kvizovsko najbolj razvitimi dr\u017eavami v Evropi. Slovenija je nekje v tretji ligi, skupaj z Avstrijo, Francijo, Poljsko, Bosno, a \u0161e vedno pred Francijo, \u0160panijo, \u010ce\u0161ko ali Italijo. Imamo nekaj dobrih kvizarjev, ki se na svetovnih prvenstvih in lestvicah uvr\u0161\u010dajo okoli 500. mesta. Hrvati jih imajo dvajset med prvimi stotimi,” je dejal Krajnc in ob tem dodal: “Primerjajte te\u017eavnost vpra\u0161anj v hrva\u0161ki Potjeri in slovenski verziji Na lovu. In \u010de k temu dodamo, da je uspe\u0161nost lovcev v kvizu Na lovu vsaj za 10 odstotkov vi\u0161ja kot v Potjeri, je jasno, da nimamo neke \u0161iroke baze kakovostnih kvizarjev. Potjero na HRT vrtijo \u017ee od leta 2013, na Pop TV pa se spra\u0161ujejo, ali bodo sploh imeli dovolj tekmovalcev za tretjo sezono.”<\/p>\n

S pojavom pub kvizovske subkulture, ki je zacvetela po covidu, se stvari tudi v Sloveniji sicer po\u010dasi obra\u010dajo na bolje.<\/p>\n

\u0160e vedno pa ni prav veliko TV-kvizov, pri katerih je v igri veliko denarja. Zadnja leta je bilo 20.000 evrov v Jokerju najve\u010d, kar je bilo mogo\u010de dobiti, kar je uspelo sedmim tekmovalcem. V \u010dasu Jonasovega in pozneje Romihovega Milijonarja na Pop TV je najvi\u0161ji znesek, 10 oziroma 15 milijonov tolarjev (dobrih 40.000 evrov), osvojilo \u0161est tekmovalcev. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tOdlo\u010dilen je bil Skype: 27-letni raziskovalec na fakulteti za farmacijo osvojil 20 tiso\u010dakov<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPrihodnost: tekmovalci proti umetni inteligenci?<\/p>\n

Danes so vsi faktografski odgovori le klik stran, od jutra do no\u010di smo zasipani z razli\u010dnimi informacijami, nekajsekundnimi videoposnetki in predlogi za poslu\u0161anje podkastov, umetna inteligenca pa nam ves \u010das vsiljuje svojo pomo\u010d. Do kod jo spustiti v svet kvizov, ki vendarle pripadajo “stari \u0161oli” televizijske zabave?<\/p>\n

“Faktografija je osnova kvizov, ki temeljijo na splo\u0161ni razgledanosti. Resni sestavljavci vpra\u0161anj bodo podatke \u0161e naprej preverjali tudi v knjigah in enciklopedijah. Resda so podatki na spletu hitreje dosegljivi, je pa tam tudi precej dezinformacij. Umetna inteligenca \u017ee danes pomaga pri sestavljanju vpra\u0161anj za kak\u0161ne pub kvize, ni pa \u0161e tako zanesljiva, da bi upravljala resne televizijske kvize, kjer je v igri veliko denarja. Bi pa morda bil zanimiv kvizovski format, v katerem se pametni posamezniki ali skupine merijo z umetno inteligenco. Nekak\u0161na nadgradnja kviza The Chase,” je Krajnc razgrnil eno izmed mo\u017enosti, kak\u0161ne televizijske kvize bi lahko gledali v prihodnosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tPregled doma\u010dih in tujih TV-kvizov in najbolj\u0161i slovenski udele\u017eenci kvizov (podatke je zbral Bojan Krajnc)<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrvi kvizi TV Ljubljana:
1957 \u2013 Koraj\u017ea velja, ugankarski kviz, re\u017eija Mir\u010d Kragelj
1960 \u2013 Pozna\u0161 svoj doma\u010di kraj?, re\u017eija Fran \u017di\u017eek
1961 \u2013 TV transverzala, re\u017eija Fran \u017di\u017eek
1969 \u2013 Avtomoto kviz, 1969, re\u017eija Lado Troha
1971 \u2013 Glasbena kri\u017eanka, re\u017eija Anton Marti<\/p>\n

Prvi otro\u0161ki in mladinski kvizi TV Ljubljana:
1958 \u2013 Spoznavajmo svet in domovino, televizijski prenos radijskega kviza
1960 \u2013 Pogum in dobra volja, re\u017eija Mile Korun
1969 \u2013 Niti na\u0161ega \u017eivljenja, re\u017eija Andrej Stojan
1971 \u2013 Vsi vemo vse, pionirski kviz, re\u017eija Lado Troha<\/p>\n

Najbolj priljubljeni ameri\u0161ki kvizi 20. stoletja:
Family Feud, 1976
Wheel of Fortune, 1975
Jeopardy!, 1964
The Price is Right, 1956
The $64.000 Question, 1955<\/p>\n

Najbolj\u0161i britanski kvizi 20. stoletja:
Who Wants to Be a Millionaire?, 1998
Countdown, 1982
Mastermind, 1972
The Generation Game, 1971
University Challenge, 1962<\/p>\n

Najbolj\u0161i britanski kvizi po letu 2000:
The 1 % Club, 2022, ITV
Pointless, 2009, BBC
The Chase, 2009, ITV
Only Connect, 2008, BBC
The Weakest Link, 2000, BBC<\/p>\n

Izidi 1. posami\u010dnega dr\u017eavnega prvenstva v kvizu (maj 2026, 29 tekmovalcev, 200 vpra\u0161anj):
1. Luka Trontelj, 121 to\u010dk
2. Urban Drnov\u0161ek, 117 to\u010dk
3. Viktor Zelj, 111 to\u010dk
4. Janko Stanki\u0107, 105 to\u010dk
5. Tadej Ojstr\u0161ek, 101 to\u010dka<\/p>\n

Najbolj\u0161e uvrstitve slovenskih kvizarjev na posami\u010dnem svetovnem prvenstvu (junij 2026, 1782 tekmovalcev, 240 vpra\u0161anj):
306. Luka Trontelj, 117 to\u010dk
340. Urban Drnov\u0161ek 114 to\u010dk
427. Janko Stanki\u0107, 108 to\u010dk
553. Didrik Me\u0161i\u010dek, 100 to\u010dk<\/p>\n

\t\t\t\tV iskanju pravega odgovora, 1. del, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Rado
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\tRado \u010casl v pionirskem kvizu Vsi vemo vse leta 1972. Foto: Milan Kumar<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Milanka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\tMilanka Bavcon in Milan Kalan v TV-kvizu 3×7 leta 1974. Foto: Milan Kumar<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pavle
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\tPavle Rakovec v kviz vpra\u0161anjih iz TV klobuka leta 1989. Foto: Stane Sr\u0161en<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Violeta
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\tVioleta Tomi\u0107 v kvizu Naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen leta 2003. Foto: Stane Sr\u0161en<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Jonas \u017dnidar\u0161i\u010d je kviz Lepo je biti milijonar na Pop TV vodil \u0161est sezon, leta 2007 pa se…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":215114,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[52532,891,114,16050,62,37,58,60,38,415,52531,115],"class_list":["post-215113","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-bojan-krajnc","tag-dokumentarni-film","tag-entertainment","tag-kviz","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-televizija","tag-v-iskanju-pravega-odgovora","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117211572001625534","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/215113","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=215113"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/215113\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/215114"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=215113"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=215113"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=215113"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}