Fotografija Marsovega povr\u0161ja, ki jo je posnel Nasin rover Curiosity, je na dru\u017ebenih omre\u017ejih spro\u017eila val vpra\u0161anj. Nekateri uporabniki so v vzorcu na tleh prepoznali sledi, podobne tistim, ki jih za seboj pu\u0161\u010dajo pnevmatike.\u00a0Posnetek je nastal 19. maja 2025. Na njem je videti pusto Marsovo pokrajino, kamnita pobo\u010dja in v daljavi nenavaden vzorec v prahu. Curiosity \u017ee vrsto let raziskuje Mars in preu\u010duje, ali so bile tam neko\u010d razmere, primerne za mikrobno \u017eivljenje.<\/p>\n
Pozornost je vzbudilo predvsem to, da naj bi se opa\u017eeni vzorec razlikoval od obi\u010dajnih sledi roverja. Dve minuti pozneje je Curiosity isto obmo\u010dje posnel \u0161e iz drugega kota.\u00a0Fotografijo je na omre\u017eju X izpostavilo ve\u010d uporabnikov. Eden od komentatorjev je zapisal: \u00bbMislim, da tega ni povzro\u010dil rover, saj bi pustil dve sledi, poleg tega se vzorec ne ujema z njegovimi obi\u010dajnimi sledmi.\u00ab<\/p>\n
Drugi so opozorili tudi na zna\u010dilen vzorec koles Curiosityja in se spra\u0161evali, kaj bi lahko povzro\u010dilo vidno sled. Za zdaj ni nobenega dokaza, da bi bila povezana z drugim vozilom ali kakr\u0161no koli dejavnostjo na Marsu.\u00a0Tovrstne fotografije rade spodbudijo \u010dlove\u0161ko domi\u0161ljijo. Pred kratkim je denimo znova zaokro\u017eil posnetek iz leta 2023, na katerem so nekateri uporabniki prepoznali bitje, podobno meduzi.<\/p>\n
Tak\u0161ne podobe so lahko posledica t. i. pareidolije, pojava, pri katerem ljudje v naklju\u010dnih oblikah prepoznamo znane predmete, obraze ali \u017eivali. NASA doslej ni na\u0161la dokazov o zunajzemeljskem \u017eivljenju, nenavadne podrobnosti na fotografijah pa imajo lahko tudi povsem tehni\u010dno razlago, denimo svetlobne u\u010dinke ali nepravilnosti na posnetku.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Fotografija Marsovega povr\u0161ja, ki jo je posnel Nasin rover Curiosity, je na dru\u017ebenih omre\u017ejih spro\u017eila val vpra\u0161anj. Nekateri…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":216190,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[21787,4994,5003,2534,1893,718,52738,62,37,58,60,38,89,90,2535,23108,5150,37868],"class_list":["post-216189","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-curiosity","tag-mars","tag-nasa","tag-nlp","tag-planet","tag-posnetek","tag-rover","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija","tag-vesolje","tag-vzorci","tag-zivljenje","tag-zunajzemeljsko-zivljenje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117215436710231912","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/216189","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=216189"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/216189\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/216190"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=216189"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=216189"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=216189"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}