{"id":21624,"date":"2026-03-11T17:00:08","date_gmt":"2026-03-11T17:00:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/21624\/"},"modified":"2026-03-11T17:00:08","modified_gmt":"2026-03-11T17:00:08","slug":"po-vodah-bodo-spet-jadrali-gregorcki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/21624\/","title":{"rendered":"Po vodah bodo spet jadrali gregor\u010dki"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025857.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025857.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025857.jpg\" title=\"Bar\u010dice, ki jih vr\u017eejo v vodo, so hi\u0161ice, cerkvice, fu\u017einice, kozolci in tudi prave umetni\u0161ke stvaritve iz papirja, kartona, lesa (fotografija je arhivska). Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107\" alt=\"Bar\u010dice, ki jih vr\u017eejo v vodo, so hi\u0161ice, cerkvice, fu\u017einice, kozolci in tudi prave umetni\u0161ke stvaritve iz papirja, kartona, lesa (fotografija je arhivska). Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tBar\u010dice, ki jih vr\u017eejo v vodo, so hi\u0161ice, cerkvice, fu\u017einice, kozolci in tudi prave umetni\u0161ke stvaritve iz papirja, kartona, lesa (fotografija je arhivska). Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n<p>12. marca god praznuje sv. Gregor. Gregorjevo je bilo po starem julijanskem koledarju do 16. stoletja na dan za\u010detka pomladi, torej 21. marca. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki je na slovenskem obmo\u010dju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.<\/p>\n<p>Na gregorjevo se pti\u010dki \u017eenijo, zato ta dan velja tudi kot praznik zaljubljencev.<\/p>\n<p>V nekdanjih obrtni\u0161kih krajih na Gorenjskem je \u0161e vedno \u017eiva \u0161ega po\u0161iljanja lu\u010di v vodo, s katero so obrtniki neko\u010d sporo\u010dali, da bodo lahko spet delali pri naravni svetlobi, saj so dnevi vse dalj\u0161i.<\/p>\n<p>Kot je zapisal STA, v sodobnosti obi\u010daj na predve\u010der gregorjevega ohranjajo otroci, ki doma izdelajo hi\u0161ice iz razli\u010dnih materialov, v njih pa pri\u017egejo sve\u010dke. Plovila, ki se jim re\u010de kar gregor\u010dki, nato spustijo po rekah, potokih ali drugih vodah. Da ne bi onesna\u017eevali okolja, jih po spu\u0161\u010danju ulovijo v mre\u017eo in jih poberejo iz reke.<\/p>\n<p>Tradicija je \u017eiva predvsem v Tr\u017ei\u010du, Kropi in \u017deleznikih pa tudi v Ljubljani in okolici.<\/p>\n<p>V mestu pod Karavankami obi\u010daj spu\u0161\u010danja gregor\u010dkov sega dobro stoletje nazaj<\/p>\n<p>V Tr\u017ei\u010du je nekdanja \u0161ega tamkaj\u0161njih \u010devljarjev postala turisti\u010dna prireditev, ki v mesto privabi mno\u017eice ljudi. Tam se bo tako danes z zbiranjem gregor\u010dkov za\u010dela tradicionalna prireditev Vu\u010d u vodo. Zatem bodo v sprevodu krenili do nabre\u017eja Tr\u017ei\u0161ke Bistrice, kjer bodo gregor\u010dke splavili ob kresu.<\/p>\n<p>V mestu pod Karavankami tradicija spu\u0161\u010danja gregor\u010dkov sicer sega dobro stoletje nazaj. V tamkaj\u0161njem muzeju so odkrili zapis iz leta 1926, ki zelo podrobno opisuje dogajanje na predve\u010der sv. Gregorja. Kot je za TV Slovenija delil kustos Bojan Knific, opis govori tudi o kresu iz slame ter tem, da ta tradicija pravzaprav sega v predkr\u0161\u010danske \u010dase in je povezana s starimi obredi, ko sta se sre\u010dala ogenj in voda.<\/p>\n<p>\t\t\t\tPrihaja gregorjevo, ko se prebuja pomlad<\/p>\n<p>Zgledno ohranjeni dedi\u0161\u010dini so letos dodali pomembne jubileje. Z gregorjevim v Tr\u017ei\u010du slavijo tudi stoletje mestnih pravic \u2013 s tem je po besedah direktorja Tr\u017ei\u0161kega muzeja Davida Aha\u010di\u010da povezana tudi sporo\u010dilnost nekaterih gregor\u010dkov, ki so ji izdelali u\u010denci Osnovne \u0161ole kri\u017ee \u2013 in 200 let rojstva pesnika Vojteha Kurnika \u2013 zato je razstava gregor\u010dkov postavljena v njegovi rojstni hi\u0161i. Kurnik je bil sicer tudi zbiratelj pregovorov. V 19. stoletju jih je zbral ve\u010d kot 3000, ki jih zdaj hranijo v muzeju. Dva govorita tudi o sv. Gregorju \u2013 o tem, ko spustijo lu\u010di po vodi in prihod pomladi pozdravijo z vihtenjem gore\u010dih metel v obliki krogov in osmic.<\/p>\n<p>V Kranju bodo najprej gregor\u010dke tudi skupaj izdelovali<\/p>\n<p>Kot omenjeno, bodo gregorjevo praznovali tudi v Kropi ter \u017deleznikih pa tudi Ljubljani in okolici. V prestolnici bodo po poro\u010danju STA-ja otroci s star\u0161i popoldne gregor\u010dke spu\u0161\u010dali po Grada\u0161\u010dici, kjer bodo animatorji ob kulisi zvokov zna\u010dilnih slovenskih ptic poskrbeli za informiranje obiskovalcev o ljudskem obi\u010daju in prireditveni ponudbi.<\/p>\n<p>Medtem bodo v Kranju na delavnici v Petr\u010dkovi hi\u0161i gregor\u010dke najprej izdelovali. Pri tem bosta otroke tudi letos spremljala Kran\u010dek in Kran\u010dica, ki bosta za domi\u0161ljijsko spodbudo ustvarjalcem podarjala zna\u010dke in pi\u0161kot za na pot. Gregor\u010dke bodo nato skupaj s kranjskimi gasilci spustili po reki Kokri.<\/p>\n<p>Tudi Bajer v Kropi in potok v Kamni Gorici na predve\u010der sv. Gregorja razsvetlijo lu\u010dke malih otro\u0161kih umetnin. V Kropi otroci spu\u0161\u010dajo bar\u010dice oz. gregor\u010dke na Bajerju nekdanje spodnje fu\u017eine. V Kamni Gorici jih spu\u0161\u010dajo po enem od \u0161tevilnih vodnih kanalov v sredi\u0161\u010du vasi.<\/p>\n<p>Bar\u010dice, ki jih vr\u017eejo v vodo, so hi\u0161ice, cerkvice, fu\u017einice, kozolci in tudi prave umetni\u0161ke stvaritve iz papirja, kartona, lesa. Vsem je skupno, da jih razsvetljujejo sve\u010de.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Bar\u010dice, ki jih vr\u017eejo v vodo, so hi\u0161ice, cerkvice, fu\u017einice, kozolci in tudi prave umetni\u0161ke stvaritve iz papirja,&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":21625,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[4505,32,35,31,34,36,1996,9269,37,38,33,947,9270],"class_list":{"0":"post-21624","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-gregorjevo","9":"tag-headlines","10":"tag-najpomembnejse-novice","11":"tag-news","12":"tag-novice","13":"tag-osrednje-novice","14":"tag-pomlad","15":"tag-rokodelci","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-top-stories","19":"tag-tradicija","20":"tag-trzic"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116211615268489466","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21624","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=21624"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21624\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/21625"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=21624"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=21624"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=21624"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}