V Mariboru naj bi samo v leto\u0161njem letu posadili pribli\u017eno 1.251 novih dreves, kar je ob\u010dutno ve\u010d kot v posameznih preteklih letih. Toda koliko dreves, ki jih mesto posadi, \u010dez nekaj let \u0161e vedno raste? Tega podatka Mestna ob\u010dina Maribor nima. Prav tako nima zbranega natan\u010dnega skupnega \u0161tevila odstranjenih dreves po posameznih letih za obdobje od 2021 do 2026.<\/p>\n
Zato smo preverili, kaj se z mestnimi drevesi dogaja po zasaditvi, zakaj nekatera propadejo in ali je podatek o \u0161tevilu posajenih dreves sploh dovolj, da lahko govorimo o uspe\u0161nem ozelenjevanju mesta.<\/p>\n
Letos predvidenih kar 1.251 novih dreves<\/p>\n
\u0160tevilo novih zasaditev se je v Mariboru v zadnjih letih precej spreminjalo. Po podatkih Mestne ob\u010dine Maribor so leta 2020 posadili 123 dreves, leto pozneje 181, leta 2022 pa 163. Leta 2023 je sledil ve\u010dji skok, saj je bilo posajenih 420 dreves, medtem ko jih je bilo leta 2024 le 90. Za obdobje 2025\/2026 ob\u010dina navaja 441 dreves, v letu 2026 pa je predvidena zasaditev pribli\u017eno 1.251 novih dreves.<\/p>\n
Da letos poteka obse\u017enej\u0161e ozelenjevanje, je ob\u010dina izpostavila \u017ee spomladi, ko je sporo\u010dila, da so v zimskem in zgodnje spomladanskem obdobju na razli\u010dnih lokacijah po mestu zasadili 275 mladih dreves. Sadilni material, ki ga uporablja ob\u010dina, je praviloma obsega 12\/14 oziroma 14\/16 centimetrov. A ob podatkih o novih zasaditvah se pojavi drugo vpra\u0161anje: koliko teh dreves dejansko pre\u017eivi?<\/p>\n
Koliko posajenih dreves propade? Ob\u010dina tega podatka nima<\/p>\n
Na ob\u010dini priznavajo, da se vsa novo zasajena drevesa ne ukoreninijo oziroma ne pre\u017eivijo. Na uspe\u0161nost zasaditve po njihovih navedbah vplivajo lokacija, kakovost in koli\u010dina rastnega prostora, talne razmere, izbor drevesne vrste, su\u0161a, visoke temperature ter drugi vremenski in zunanji vplivi.<\/p>\n
\u00bbLahko se zgodi, da se dve drevesi, posajeni isto\u010dasno in v primerljivih razmerah, razvijata razli\u010dno,\u00ab so pojasnili na Mestni ob\u010dini Maribor.<\/p>\n
\u010ce posamezno drevo propade, ga po potrebi nadomestijo, glede na ugotovljene razmere pa lahko spremenijo tudi izbor drevesne vrste. Toda ob\u010dina lo\u010dene statistike o tem, koliko novo zasajenih dreves je v posameznem letu propadlo oziroma jih je bilo treba nadomestiti, trenutno nima. Tako iz podatka, da je bilo na primer v dolo\u010denem letu posajenih 400 dreves, ni mogo\u010de razbrati, koliko jih je nekaj let pozneje \u0161e \u017eivih in v kak\u0161nem stanju so.<\/p>\n
[[image_4_article_92107]]<\/p>\n
Za mlado drevo so klju\u010dna prva leta<\/p>\n
Borut Ambro\u017ei\u010d iz Hortikulturnega dru\u0161tva Maribor pojasnjuje, da gre vsako mlado drevo po zasaditvi skozi nekak\u0161no preizkusno\u00a0obdobje. Pri tem se posamezne drevesne vrste med seboj mo\u010dno razlikujejo, arboristi\u010dna in dendrolo\u0161ka stroka pa spremljata, katere vrste, sorte in hibridi so odpornej\u0161i na dejavnike, zna\u010dilne za urbano okolje. Za uspe\u0161en nadaljnji razvoj drevesa je pomembno \u017ee, kak\u0161na sadika je bila izbrana.<\/p>\n
\u00bbZa uspe\u0161en nadaljnji razvoj in rast novo zasajenega drevesa je pomembna kvaliteta izbrane drevesne sadike, pravi na\u010din sajenja in skrb za drevo,\u00ab pojasnjuje Ambro\u017ei\u010d. Pomembno je tudi, da so sadike prilagojene na\u0161emu podnebju.<\/p>\n
[[image_6_article_92107]]<\/p>\n
Veliko vlogo ima voda. Ambro\u017ei\u010d opozarja, da lahko rastline tudi pozimi propadejo zaradi njenega pomanjkanja. Pri mladih drevesih se zato uporabljajo zalivalne vre\u010de, ki omogo\u010dajo po\u010dasnej\u0161e in globinsko dovajanje vode do korenin. Tak na\u010din zalivanja je po njegovih besedah priporo\u010dljiv predvsem v prvih letih, dokler se drevo uspe\u0161no ne vraste v tla. Pomembno je namre\u010d zmanj\u0161ati tudi tako imenovani presaditveni stres, ki nastane, ko je drevesna sadika iz drevesnice prestavljena v povsem novo okolje.<\/p>\n
Mlado drevo \u0161e nima funkcije velike odrasle kro\u0161nje<\/p>\n
Vpra\u0161anje uspe\u0161nosti nadomestnih zasaditev je pomembno tudi zato, ker na novo posajena sadika ne more takoj zagotavljati enakih koristi kot veliko odraslo drevo. Ambro\u017ei\u010d pojasnjuje, da lahko odraslo drevo v poletnem \u010dasu prek listov dnevno izpari tudi do 500 litrov vode in s tem pomembno prispeva k hlajenju okolice. Pri novih zasaditvah pa se obi\u010dajno uporabljajo med pet in deset let stare drevesne sadike.<\/p>\n
[[image_2_article_92107]]<\/p>\n
Zato pri presoji ozelenjevanja mesta ni pomembno samo, koliko dreves je bilo posajenih, temve\u010d tudi, v kak\u0161nem stanju bodo ta drevesa \u010dez nekaj let in ali bodo imela dovolj prostora, vode ter ustrezne pogoje, da se razvijejo v velika odrasla drevesa. Tudi ob\u010dina poudarja, da nadomestne zasaditve ni vedno mogo\u010de izvesti neposredno na mestu odstranjenega drevesa. Omejitev lahko predstavljajo podzemni komunalni vodi, pomanjkanje rastnega prostora in druge ureditve javnih povr\u0161in. Pri ve\u010djih projektih zato zasaditve dolo\u010dajo v projektni dokumentaciji in v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi slu\u017ebami.<\/p>\n
Vse bolj vro\u010de mesto pomeni vse te\u017eje razmere za drevesa<\/p>\n
Razmere za mestna drevesa dodatno ote\u017eujejo podnebne spremembe. Ambro\u017ei\u010d opozarja, da izku\u0161nje zadnjih let ka\u017eejo, kako pomembno je spremljanje podnebnih sprememb, zdravstvenega stanja dreves in tveganj, ki so jim izpostavljena.<\/p>\n
[[image_1_article_92107]]<\/p>\n
Kot konkreten mariborski primer izpostavlja Glavni trg. Po njegovem mnenju nekaj deset dreves na za\u010detku Gosposke in Koro\u0161ke ulice ter ob nekdanji glavni avtobusni postaji ne predstavlja zadostne protiute\u017ei vro\u010dinski obremenitvi tega dela mesta. Beton, asfalt in kamen \u010dez dan sprejmejo veliko son\u010dne toplote, nato pa jo zve\u010der in pono\u010di postopoma oddajajo nazaj v okolico.<\/p>\n
Drevesa imajo nasproten u\u010dinek, saj zagotavljajo senco in z izhlapevanjem vode pomagajo hladiti okolico. Prav zato postaja vpra\u0161anje, kak\u0161na drevesa sadimo in kak\u0161ne pogoje jim zagotovimo, z vse vi\u0161jimi temperaturami \u0161e pomembnej\u0161e.<\/p>\n
Pomembna je tudi raznovrstnost<\/p>\n
Pri na\u010drtovanju novih zasaditev po Ambro\u017ei\u010devih besedah ni dobro staviti zgolj na nekaj drevesnih vrst. Kot primer izpostavlja mariborski Mestni park, kjer raste ve\u010d kot 120 drevesnih vrst in sort. Tak\u0161na biotska raznovrstnost zmanj\u0161uje nevarnost, da bi bolezen ali \u0161kodljivec prizadela velik del drevesnega fonda naenkrat.<\/p>\n
\u00bbPredstavljajte si, da bi imeli v enem od mariborskih parkov posajene samo smreke in bi jih napadel lubadar,\u00ab ponazori Ambro\u017ei\u010d. Raznovrstnost Mestnega parka zato opisuje kot dragocen mozaik naravne dedi\u0161\u010dine, ki ga je treba ohraniti za prihodnje generacije.<\/p>\n
Maribor je sicer \u017ee naredil korak tudi pri iskanju dreves, primernej\u0161ih za prihodnje podnebne razmere. Ambro\u017ei\u010d izpostavlja projekt, v okviru katerega je bil v sodelovanju z arboristko Tanjo Grmov\u0161ek pripravljen nabor okoli 400 vrst in sort za prihodnje zasaditve na javnih zelenih povr\u0161inah.<\/p>\n
Odstranjena drevesa praviloma nadomestijo, vendar ne nujno na istem mestu<\/p>\n
Na Mestni ob\u010dini Maribor pojasnjujejo, da stanje dreves na javnih povr\u0161inah spremljajo skupaj z vzdr\u017eevalcem oziroma koncesionarjem in mestnim arboristom. Osnovni kriterij za odstranitev posameznega drevesa je njegovo stanje. Na ulicah se tako praviloma odstranjujejo dotrajana, posu\u0161ena oziroma nevarna drevesa. Pri kompleksnej\u0161ih projektih se o morebitnih odstranitvah odlo\u010dajo glede na projektne pogoje, stanje dreves in mnenja pristojnih mnenjedajalcev.<\/p>\n
Na za\u0161\u010ditenih in zavarovanih obmo\u010djih, med drugim v starem mestnem jedru, parkih in na trgih, je treba pred posegi pridobiti tudi ustrezna soglasja pristojnih zavodov. Ob\u010dina natan\u010dnega skupnega \u0161tevila odstranjenih dreves po posameznih letih med letoma 2021 in 2026 trenutno nima. Poudarjajo pa, da odstranjena drevesa praviloma nadome\u0161\u010dajo z novimi zasaditvami.<\/p>\n
[[image_3_article_92107]]<\/p>\n
Tudi letos po njihovih navedbah zaradi neurij ni bilo izrazito ve\u010d odstranitev. V Mestnem parku so zaradi posledic neurij odstranili pribli\u017eno \u0161est dreves, drugi poseki pa so bili povezani predvsem z rednimi arboristi\u010dnimi ukrepi oziroma drugimi utemeljenimi razlogi.<\/p>\n
Ambro\u017ei\u010d: Potrebna sta transparentnost in vklju\u010devanje javnosti<\/p>\n
Razprave o mestnem drevju so v Mariboru v zadnjih tednih posebej aktualne zaradi poseka kostanjev na Trubarjevi ulici. Ob\u010dina je po poseku napovedala zasaditev 12 novih dreves, kar je pet ve\u010d, kot jih je bilo na tem delu ulice pred prenovo. Za nova drevesa napoveduje tudi ve\u010dji koreninski prostor in izbolj\u0161ane pogoje za rast. Ambro\u017ei\u010d ob dogajanju na Trubarjevi in na\u010drtovanih posegih na Slom\u0161kovem trgu opozarja predvsem na na\u010din sprejemanja in predstavljanja tak\u0161nih odlo\u010ditev.<\/p>\n
\u00bbPotrebna je predvsem transparentna predstavitev projektov in vklju\u010ditev zainteresirane javnosti,\u00ab poudarja in dodaja, da gre pri mestnem zelenju za skupno zeleno dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n
Ob tem izpostavlja tudi Slom\u0161kov park, zasajen leta 1891, kjer med drugim rasteta dve drevesni naravni vrednoti \u2013 dvokrpi ginko in tisa nasproti vhoda v SNG Maribor.<\/p>\n
Bi moral Maribor natan\u010dneje spremljati vsako drevo?<\/p>\n
Prav odsotnost nekaterih podatkov odpira \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje, kako sploh meriti uspe\u0161nost upravljanja mestnega drevja. Ob\u010dina lahko pove, koliko dreves je bilo posajenih, nima pa lo\u010dene statistike o propadlih in nadome\u0161\u010denih drevesih. Prav tako nam ni mogla posredovati natan\u010dnega \u0161tevila odstranjenih dreves po posameznih letih niti lo\u010denih podatkov o denarju, porabljenem za odstranjevanje ter za nakup, zasaditev in vzdr\u017eevanje novih dreves. Ambro\u017ei\u010d kot zanimiv primer izpostavlja Celje, kjer vzpostavljajo sodoben digitalni kataster dreves. Pri sistemati\u010dnih pregledih evidentirajo lokacijo, vrsto in stanje posameznega drevesa, podatki pa naj bi omogo\u010dili la\u017eje in bolj utemeljeno odlo\u010danje o vzdr\u017eevanju zelenih povr\u0161in.<\/p>\n
[[image_5_article_92107]]<\/p>\n
Podatek, da bo Maribor letos dobil pribli\u017eno 1.251 novih dreves, je tako le en del zgodbe. Koliko teh sadik bo \u010dez pet, deset ali ve\u010d let tvorilo kro\u0161nje mariborskih ulic in parkov, bo odvisno od prostora, ki ga bodo dobile, izbire vrste, vode, nege in razmer, v katerih bodo morale rasti. In prav podatka, koliko preteklih novih zasaditev je ta preizkus dejansko prestalo, Maribor za zdaj nima.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Mariboru naj bi samo v leto\u0161njem letu posadili pribli\u017eno 1.251 novih dreves, kar je ob\u010dutno ve\u010d kot…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":216254,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[22],"tags":[150,62,37,58,60,38],"class_list":["post-216253","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-maribor","tag-maribor","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117215987143547417","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/216253","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=216253"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/216253\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/216254"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=216253"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=216253"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=216253"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}