![\"Ustava](\"\/media\/img\/1c\/c1\/bcbff0bf5a68bdef25e4-ustava.jpeg\" "\\"Ustava\\"\/")
<\/p>\nSredi avgusta smo bili v bolj\u0161ih \u010dasih vajeni Rodetove pridige na Brezjah in histeri\u010dnega odziva nem\u0161kih ov\u010darjev na povedano. No, tokrat se je osvobodilna fronta zganila proti ministru. Saj so posku\u0161ali svoje nasprotovanje obla\u010diti v modrovanje, da so otroci za izvod ustave premajhni. Ampak kritika in posmehovanje sta pri\u0161la natanko s tiste strani, ki ji, kot se ponarodelo re\u010de, neodvisna Slovenija nikoli ni bila intimna mo\u017enost. Ki ji pet minut dobrega filma pomeni ve\u010d kot Slovenija. Ki jih je Slovenije sram, se je bojijo, nekateri jo tudi sovra\u017eijo. Ki se jim upira vse, kar je povezano s slovensko samostojnostjo, osamosvojitvijo, patriotizmom, nacionalno samozavestjo, ponosom … Kot dim komarje jih je darilo zbezalo na plano.<\/p>\n
Koga to\u010dno? No, o znanem, raziskanem fenomenu odpora do doma\u010dega, do doma in do domovine bo ta kolumna; kako se temu re\u010de, v kak\u0161nih razmerah se pojavi in pri kak\u0161nih ljudeh.<\/p>\n
Ojkofobija<\/p>\n
Oikos pomeni dom, fobija pomeni strah, nestrpnost, celo sovra\u0161tvo. Fenomenu je skoval ime Sir Roger Scruton v knjigi England and The Need for Nations. Ojkofobija je …<\/p>\n
nagnjenost, da v vsakem konfliktu stopimo na stran ‘njih’ proti ‘nam’, ter ob\u010dutena potreba po razvrednotenju obi\u010dajev, kulture in ustanov, ki so prepoznavno ‘na\u0161i’. Ker gre za nasprotje ksenofobije, predlagam, da to du\u0161evno stanje imenujemo ojkofobija, s \u010dimer mislim (\u010de gr\u0161\u010dino nekoliko raztegnem) zavra\u010danje dedi\u0161\u010dine in doma.<\/p>\n
Scruton zagovarja tezo, da demokracija, socialna dr\u017eava in vladavina zakona ne morejo obstajati v vakuumu, ampak zahtevajo neki nacionalni “mi”, neki nacionalni “skupaj”, zaradi katerega si pustimo vladati, pomagamo drugim in mirno razre\u0161ujemo spore. Zato je ojkofobija realen problem, ne stvar glasbenega ali kulinari\u010dnega okusa.<\/p>\n
Nekaj podobnega zagovarjata Pierre Manent in Russell Kirk, namre\u010d, da je zahodna oblika liberalne demokracije mogo\u010da v okviru nacionalne dr\u017eave ter njenih moralnih in duhovnih temeljev. V nacionalni dr\u017eavi, ki jo pre\u017eemata pripadnost in domoljubje, \u017eivita spontana solidarnost in odgovornost drug do drugega. Samo v takem okolju, ki ga prav nacionalni ponos, samozavest in ljubezen do domovine dr\u017eijo skupaj, je mogo\u010d zahodni liberalizem. Samo ljudem, ki jih kaj dr\u017ei skupaj, je varno dati svobodo, da so posamezniki.<\/p>\n
Vlogo ojkofobije pri propadanju civilizacij je raziskoval Benedict Beckeld. V knjigi Western Self-Contempt: Oikophobia in the Decline of Civilizations dokazuje, da gre za fenomen, ki se redno pojavi v \u017eivljenjskem ciklu civilizacije. Beckeld najde primere ojkofobije npr. pri Diogenu Ciniku (ki naj bi\u00a0pogruntal besedo in sebe imel za kozmopolita), pri Tacitu, ki je v pozni dobi imperialnega Rima hvalil germanska plemena, vidi jo v Franciji 18. stoletja (Rousseau) in seveda v Frankfurtski \u0161oli in francoskem postmodernizmu 20. stoletja.<\/p>\n
Strukturni razlogi za ojkofobijo<\/p>\n
Vzroki za ojkofobijo so dvojni. Na eni strani so strukturni oziroma sistemski \u2013 torej v kak\u0161nem stanju se znajde neka dru\u017eba, da se ojkofobija sploh lahko pojavi. Na drugi pa so osebni motivi posameznikov, da postanejo nestrpni ali celo sovra\u017eni do doma, doma\u010dega, svoje dr\u017eave, svoje ustave in svoje zastave.<\/p>\n
Ojkofobija se lahko pojavi \u0161ele, ko gre zaradi naporov in odrekanj prej\u0161njih generacij neki dru\u017ebi dobro. V bogati dru\u017ebi (ali pa \u010de so visoki davki in bogata socialna dr\u017eava) osebno blagostanje ali celo pre\u017eivetje ni odvisno od solidarnosti sodr\u017eavljanov, od povezane skupnosti, ampak je samoumevno. Brez nevarnosti za svojo ve\u010derjo je mogo\u010de to skupnost zavra\u010dati.<\/p>\n
Druga sistemska spodbuda ojkofobije je odsotnost zunanjih varnostnih gro\u017eenj, ki bi skupnost sicer zdru\u017eile v obrambo pred zunanjim sovra\u017enikom. Namesto\u00a0da bi se bali tujcev, najdejo koga doma\u00a0ali pa kar vse doma\u010de sovra\u017eijo. Beckeld ugotavlja, da je ojkofobija nasprotje ksenofobije. In da imajo ljudje na splo\u0161no potrebo po neki fobiji. Ostanek \u010dasov, ko se je sapiens moral \u010desa bati, da je pre\u017eivel.<\/p>\n
K razcvetu ojkofobije prispeva intelektualizacija javnega prostora. Univerza ustvari tudi sloj dru\u017ebenih “pametovalcev”, ki seveda ne morejo ponavljati tega, kar \u010dloveku s ceste pravi zdrava pamet, ampak se morajo, da bi bili ugledni intelektualci, domisliti \u010desa popolnoma nasprotnega. Tako se dvignejo nad ruralne podedovane tradicije plebejcev, sredi katerih so prisiljeni \u017eiveti.<\/p>\n
V nekaterih dr\u017eavah je dejavnik tudi ob\u010dutek zgodovinske krivde za imperializem, kolonializem, su\u017eenjstvo ipd., s katerim prete\u017eno neupravi\u010deno posiljuje sodobna \u0161ola in “woknjeni” mediji. Ker se v kr\u0161\u010danski civilizaciji radi po\u010dutimo krive, si v dr\u017eavah, kot je Slovenija, ki nikoli ni imela kolonij, Turki pa so Slovence vodili v su\u017eenjstvo in ne obratno, grehe izposojamo kot del Zahoda.<\/p>\n
Ne nazadnje k ojkofobiji prispevajo in jo tako ali druga\u010de spodbujajo politi\u010dne pobude, ki imajo za cilj ukinitev ali pohabljenje nacionalnih dr\u017eav, da bi namesto njih vzpostavili imperije (npr. Ruskega) ali unije (npr. Evropsko). Podoben interes imajo nadnacionalne organizacije in poskusi vzpostavitve svetovne vlade.<\/p>\n
Ojkofobija se pojavi, ko neka skupnost dose\u017ee vrhunec in povzro\u010di njen zaton.<\/p>\n
Osebni vzgibi in motivi<\/p>\n
<\/p>\n
Ustava Republike Slovenije
\n Foto: STA , <\/p>\n
Zakaj posamezniki, ki se ogla\u0161ajo v medijih in na dru\u017ebenih omre\u017ejih, vsaki\u010d znova kritizirajo slovensko zastavo, slovensko ustavo ali proslavo, ki je po njihovem preve\u010d doma\u010dijska in na kateri je preve\u010d slovenskih zastav, pesmi, plesov in tradicije?<\/p>\n
Na eni strani gre za o\u0161abnost. Posebej tistim, ki so ravnokar sezuli kme\u010dke \u0161kornje in se z vasi preselili v mesto, odpoved lastnim koreninam, lastni vasi, tamkaj\u0161njim navadam in celi domovini omogo\u010da signaliziranje razsvetljenstva, sofisticiranosti in moralne “fino\u0107e”. Nabavijo si o\u010dala z debelimi ro\u017eevinastimi okvirji, karirast suknji\u010d, \u0161al si nadenejo okoli vratu, obujejo \u010devlje brez nogavic, postanejo vegetarijanci, namesto Agropopa poslu\u0161ajo Laibach in \u017ee so svetovljani. S tem se v svojih o\u010deh in v o\u010deh podobne jare gospode dvignejo nad ruralne “domoglupce”, pred katerimi so pobegnili v mesto.<\/p>\n
Drugi spet zavra\u010dajo doma\u010de, ker doma nimajo ali so ga izgubili. Ker so se odtujili ali so jih iztrgali iz skupnosti, kjer so doma \u2013 dru\u017eine, fare, vere, nacije, Jugoslavije, konservativne \u017elahte … Svojo odtujenost kanalizirajo z odkritim sovra\u0161tvom do struktur in sveta, ki ga nimajo ali ga ne razumejo. Chantal Delsol bi rekla, da so brez korenin. David Goodhart, da so “anywheres” \u2013 od povsod. Jaz sem jih opisal v kolumni Gradovi iz mivke. Uni\u010dujejo, \u010desar sami nimajo ali ne razumejo.<\/p>\n
Vlogo igra tudi \u017eelja po mo\u010di. Ojkofobi posku\u0161ajo s svojo ideologijo podrediti institucije, jih narediti neslovenske, protislovenske, rekli bodo, napredne in svetovljanske, da bi po teh kriterijih kadrovale in bi bili oni v njih glavni. Zato \u0161tevilne kulturne institucije, ki bi morale spodbujati slo\u017enost, domoljubje in slovenstvo, postanejo zagovornice multikulturalizma in podobnih transgresij.<\/p>\n
In kon\u010dno, \u017ee omenjena, precej naravna potreba po tem, da si proti komu. \u010ce te ne ogro\u017eajo tujci, se pa\u010d spravi\u0161 na doma\u010de. In povzro\u010di\u0161 razdor, prepir, zaton.<\/p>\n
Skratka<\/p>\n
Nestrpnost, prezir in celo sovra\u0161tvo, s katerimi nekateri sprejemajo slovensko ustavo, slovensko zastavo, slovensko narodno glasbo, slovensko domoljubje, ima diagnozo. Re\u010de se ji ojkofobija.<\/p>\n
Ojkofobija je luksuz. Privo\u0161\u010dijo si jo lahko in pojavi se tam, kjer gre ljudem dobro in so varni. Kjer ni treba, da ljudje drug drugemu zaupajo, si pomagajo, ampak to namesto njih dela dr\u017eavno uradni\u0161tvo. Kjer ni zunanjega sovra\u017enika, ki bi se mu skupnost slo\u017eno zoperstavila. Kjer posameznik za lastno promocijo lahko zataji svoje korenine in prednike, ki jim je dol\u017ean, da je, kar je, kjer je.<\/p>\n
Ojkofobija vodi v razkroj skupnosti, saj je postala bogata in varna ravno zato, ker je bila skupnost. Ker je bila dom. Kjer so bili ljudje za svoj dom, za svojo dom-ovino pripravljeni kaj narediti.<\/p>\n
Skupnosti, ki ho\u010dejo imeti prihodnost, morajo skrbeti za pripadnost\u00a0skupnosti, ljubezen do doma, ojkofilijo. Izvod slovenske ustave za vsakega \u0161olarja je krasen prispevek k temu. \u010ce bodo star\u0161i, \u0161ola in mediji opravili svoje delo, bodo otroci darilo neko\u010d znali ceniti.<\/p>\n
Kolumne izra\u017eajo stali\u0161\u010da avtorjev\u00a0in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredni\u0161tva Siol.net.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Sredi avgusta smo bili v bolj\u0161ih \u010dasih vajeni Rodetove pridige na Brezjah in histeri\u010dnega odziva nem\u0161kih ov\u010darjev na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":216330,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[1258,59,61,62,37,58,60,38,8080,9292],"class_list":["post-216329","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-kolumna","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-ustava","tag-zastava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117216876383287972","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/216329","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=216329"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/216329\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/216330"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=216329"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=216329"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=216329"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}