{"id":217143,"date":"2026-09-05T22:34:16","date_gmt":"2026-09-05T22:34:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/217143\/"},"modified":"2026-09-05T22:34:16","modified_gmt":"2026-09-05T22:34:16","slug":"zakaj-evropske-drzave-iz-severne-amerike-umikajo-tone-in-tone-zlata","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/217143\/","title":{"rendered":"Zakaj evropske dr\u017eave iz Severne Amerike umikajo tone in tone zlata?"},"content":{"rendered":"

Ko je nizozemska centralna banka ta teden potrdila, da je iz Severne Amerike premaknila ve\u010d ton svojih nacionalnih zlatih rezerv, je sporo\u010dila, da bo zaradi tega \u00bbbolje pripravljena na resne krize\u00ab. Pribli\u017eno 86 ton od skupno okoli 313 ton zlata, ki jih je Nizozemska hranila v ZDA in Kanadi, so zaradi vse ve\u010dje geopoliti\u010dne nestabilnosti premestili v London. Cilj je, da je zlato v primeru krize enostavno dostopno, so \u017ee poro\u010dali mediji.<\/p>\n

Vpra\u0161anja so se pojavila sama od sebe. Zakaj so Nizozemci to storili? Ali pri\u010dakujejo velik gospodarski pretres? Zdi se, da ne gre za pri\u010dakovanje neke konkretne krize, temve\u010d predvsem za odziv na vse bolj nestabilne in negotove razmere v svetu. Trgovinski in voja\u0161ki konflikti dr\u017eave spodbujajo k previdnostnim ukrepom, med drugim tudi k temu, da svoje zlate rezerve hranijo bli\u017eje lastnemu ozemlju, poro\u010da BBC.<\/p>\n

<\/p>\n

\"U.S.<\/p>\n

ZDA<\/p>\n

Trump na kovancu za 1 dolar, \u010deprav zakon prepoveduje podobe \u017eivih predsednikov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Francija je v za\u010detku leto\u0161njega leta prav tako objavila, da je svoje zlate rezerve iz ZDA vrnila v domovino. Nem\u0161ka centralna banka Bundesbank pa je v ve\u010dletnem procesu, ki se je kon\u010dal leta 2016, iz tujih skladi\u0161\u010d premestila ve\u010d kot 216 ton zlata \u2013 111 ton iz New Yorka in 105 ton iz Pariza.<\/p>\n

Banke \u017eelijo zlato hitro prodati<\/p>\n

Tak\u0161na strategija ni nekaj novega. Podobne poteze smo videli \u017ee v obdobjih globalne nestabilnosti. \u00bbNekatere evropske centralne banke so del svojih zlatih rezerv med hladno vojno premestile v New York,\u00ab sta za BBC navedla analitika Goldman Sachsa Lina Thomas in Daan Struyven.<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

Geopoliti\u010dne napetosti<\/p>\n

Nizozemci iz ZDA in Kanade preselili 86 ton zlatih rezerv, ne zaupajo Trumpu<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Joseph Cavatoni, vi\u0161ji tr\u017eni strateg Svetovnega sveta za zlato, je za BBC pojasnil, da vojne in trgovinske napetosti \u00bbvplivajo na nekatere od teh odlo\u010ditev\u00ab, vendar niso \u00bbna vrhu seznama\u00ab razlogov. Pomembni so tudi inflacija, obrestne mere in preprosto dejstvo, da centralne banke \u017eelijo zlato hraniti na lokaciji, kjer ga je mogo\u010de hitro kupiti ali prodati.<\/p>\n

\u00bbNe zdi se mi, da nam grozi kak\u0161na bli\u017eajo\u010da se katastrofa. Menim pa, da so ljudje vse bolje pou\u010deni o tem, kako upravljati rezervno premo\u017eenje, kako pove\u010devati svoje rezerve in kako u\u010dinkoviteje razmi\u0161ljati o tem, kako iz tega premo\u017eenja iztr\u017eiti najve\u010d,\u00ab je dejal Cavatoni.<\/p>\n

Bank of England je priljubljena lokacija za hrambo zlata<\/p>\n

Nizozemska centralna banka De Nederlandsche Bank je sporo\u010dila, da je zlato, umaknjeno iz ZDA in Kanade med marcem in avgustom letos, zdaj shranjeno v trezorjih banke Bank of England. \u00bbUpamo, da jih nikoli ne bo treba uporabiti, vendar moramo okrepiti svojo odpornost in pripravljenost,\u00ab je dejal guverner nizozemske centralne banke Olaf Sleijpen.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Closeup<\/p>\n

Nalo\u017ebena prevara<\/p>\n

Kupovala zlato in nafto, ostala brez 29.000 evrov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

London so izbrali predvsem zato, ker je eno najve\u010djih svetovnih sredi\u0161\u010d trgovanja z zlatom. \u010ce \u017eeli dr\u017eava v kriznih razmerah zlato hitro kupiti ali prodati, je London ena najprimernej\u0161ih lokacij. Zato je Bank of England priljubljeno mesto za hrambo zlatih rezerv. Banka je eden najve\u010djih skrbnikov zlata na svetu. Pod pribli\u017eno 300 let staro institucijo v sredi\u0161\u010du Londona naj bi bilo shranjenih okoli 400.000 zlatih palic, katerih vrednost presega 200 milijard funtov (okoli 233 milijard evrov).<\/p>\n

Kako se zlate rezerve sploh premikajo?<\/p>\n

V sodobnem svetu obstaja ve\u010d na\u010dinov za premestitev zlatih rezerv. Nizozemci so v New Yorku prodali pribli\u017eno 59 ton zlata in nato v Londonu kupili enako oziroma primerljivo koli\u010dino. To pomeni, da tega zlata sploh ni bilo treba fizi\u010dno prepeljati \u010dez Atlantik.<\/p>\n

Ve\u010d kot 27 ton zlata pa so fizi\u010dno premestili iz ZDA in Kanade v nizozemsko mesto Zeist. Od tam so ga nato poslali v London. Podjetja, ki izvajajo tak\u0161ne operacije, o na\u010dinu prevoza in varovanja razumljivo ne razkrivajo veliko. Jasno pa je, da so varnostni ukrepi in na\u010drtovanje izjemno zahtevni, saj je treba prepre\u010diti tveganja, kakr\u0161na poznamo iz filmov o spektakularnih ropih zlata.<\/p>\n

<\/p>\n

\"zlato<\/p>\n

Preiskava<\/p>\n

Zaklad za 9 milijonov evrov ima novo skrivnost: 49 zlatih palic bi lahko razkrilo svoj izvor<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Cavatoni iz Svetovnega sveta za zlato je opozoril, da je eden najpogostej\u0161ih na\u010dinov premikanja rezerv preprosto prodaja zlata na eni lokaciji in nakup na drugi.\u00a0Tako se izvede prenos\u00a0brez fizi\u010dnega prevoza zlatih palic.<\/p>\n

Hranjenje zlata v doma\u010di dr\u017eavi ima svojo ceno<\/p>\n

S \u010dezmejnim prevozom zlata se ukvarja le nekaj specializiranih podjetij. Eno od njih je Brink’s Global Services, kjer so za BBC povedali, da so v zadnjih letih zaznali pove\u010dano povpra\u0161evanje strank, med katerimi so tudi centralne banke. \u00bbZdi se, da k temu trendu prispevata ve\u010dja geopoliti\u010dna in gospodarska negotovost ter vse pomembnej\u0161a vloga zlata kot strate\u0161kega rezervnega sredstva,\u00ab je povedal Nader Antar, izvr\u0161ni podpredsednik dru\u017ebe Brink’s.<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

Iran – ZDA<\/p>\n

Pol leta po prvih napadih na Iran so \u0161tevilke zelo zgovorne<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Vpra\u0161anje hrambe zlata postaja za centralne banke vse pomembnej\u0161e tudi zato, ker ga vse ve\u010d kupujejo. Toda hranjenje zlata v lastni dr\u017eavi ima svojo ceno, opozarjta Thomas in Struyven iz Goldman Sachsa. Potrebne so nalo\u017ebe v fizi\u010dno varovanje, infrastrukturo za nadzor in revizije ter zavarovanje. Pri manj\u0161ih centralnih bankah so lahko ti stro\u0161ki nesorazmerno visoki.<\/p>\n

Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so centralne banke v zadnjih \u0161tirih letih v povpre\u010dju vsako leto pove\u010dale svoje zaloge za pribli\u017eno 1000 ton zlata. To je dvakrat ve\u010d od povpre\u010dja 500 ton na leto, ki je veljalo v predhodnem desetletju.<\/p>\n

Zlato do\u017eivlja pravi razcvet<\/p>\n

Trend pove\u010danega kupovanja zlata traja \u017ee od svetovne finan\u010dne krize, pri\u010dakuje pa se, da se bo nadaljeval in prihodnje leto \u0161e okrepil. Zlato je v zadnjih letih do\u017eivelo pravi razcvet. Njegova cena je mo\u010dno narasla in dosegla \u0161tevilne rekordne vrednosti. Januarja letos je presegla 5000 dolarjev za trojsko un\u010do.<\/p>\n

Za rast cene je ve\u010d razlogov, eden glavnih pa je dojemanje zlata kot \u00bbvarnega zato\u010di\u0161\u010da\u00ab oziroma nalo\u017ebe, h kateri se vlagatelji pogosto zatekajo v obdobjih finan\u010dnih in geopoliti\u010dnih pretresov. Na ceno zlata vplivata tudi inflacija in gibanje obrestnih mer. Zaradi omejene koli\u010dine zlata ter vrednosti, ki mu jo ljudje pripisujejo \u017ee tiso\u010dletja, velja za sredstvo, ki lahko pomaga ohranjati vrednost premo\u017eenja v obdobjih nara\u0161\u010dajo\u010dih cen.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Gold<\/p>\n

rudnine<\/p>\n

Zlata za 83 milijard dolarjev: So odkrili najve\u010dje nahajali\u0161\u010de na svetu?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u00bbV zadnjih petdesetih letih je cena zlata rasla bistveno hitreje od indeksa cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din (CPI), najpogosteje spremljanega kazalnika inflacije,\u00ab navaja investicijska banka Charles Schwab. \u010ceprav je cena zlata po rekordni vrednosti, dose\u017eeni v za\u010detku leto\u0161njega leta, nekoliko padla, je \u0161e vedno zgodovinsko gledano na zelo visoki ravni.<\/p>\n

Raziskovalci Goldman Sachsa napovedujejo, da bi lahko cena zlata do konca leta 2026 dosegla 4900 dolarjev za trojsko un\u010do, kar je pribli\u017eno 300 dolarjev ve\u010d kot avgusta. Pove\u010dano povpra\u0161evanje centralnih bank po zlatu je po njuni oceni eden klju\u010dnih razlogov za mo\u010dno rast cene te plemenite kovine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko je nizozemska centralna banka ta teden potrdila, da je iz Severne Amerike premaknila ve\u010d ton svojih nacionalnih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":217144,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,84,83,31746,62,37,58,60,38,52914,5521],"class_list":["post-217143","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-severna-amerika","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-umik-zlata","tag-zlato"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117220820179063777","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217143","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=217143"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217143\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/217144"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=217143"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=217143"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=217143"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}