{"id":217361,"date":"2026-09-06T07:04:07","date_gmt":"2026-09-06T07:04:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/217361\/"},"modified":"2026-09-06T07:04:07","modified_gmt":"2026-09-06T07:04:07","slug":"skrb-za-okolje-kot-krinka-za-nadzor-drzavljanov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/217361\/","title":{"rendered":"Skrb za okolje kot krinka za nadzor dr\u017eavljanov"},"content":{"rendered":"<p>Kon\u010dno se je pojavil nekdo, ki se je odlo\u010dil, da bo sku\u0161al narediti konec financiranju levi\u010darskih ideolo\u0161kih projektov z davkopla\u010devalskim denarjem. Na vladni spletni strani smo namre\u010d zasledili, da je ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in mladino objavilo predlog zakona o prenehanju Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije. <\/p>\n<p>Gre za ustanovo, za katero je verjetno le malo dr\u017eavljanov sploh sli\u0161alo. To seveda ni akademija v pravem pomenu besede \u2013 ali sploh kak\u0161na znanstveno-raziskovalna ustanova. Govorimo o dru\u0161\u010dini ljudi, ki resda v glavnem delujejo v akademski sferi \u2013 ali so delovali (saj jih je kar precej \u017ee v poznih letih). Vendar je ve\u010dina od njih znana predvsem ali izklju\u010dno po politi\u010dno-ideolo\u0161kem aktivizmu. Gre za abonirane pisce javnih pisem, podpisnike peticij in pobudnike referendumov \u2013 vselej v korist leve politi\u010dne opcije, obi\u010dajno njenega najbolj radikalnega dela. Njihovo delovanje je povsem v sozvo\u010dju z uli\u010dnimi protestniki, ki se anga\u017eirajo vselej, ko nastopi mandat \u00bbnapa\u010dna\u00ab vlada.<\/p>\n<p>Ta kvaziakademija je torej zgolj fasada za politi\u010dno agitacijo. A samo po sebi s tem ne bi bilo ni\u010d narobe, \u010de bi se financirala z zasebnimi prispevki svojih podpornikov. Vendar ni tako. Za njeno prora\u010dunsko financiranje je Golobova vlada sprejela kar poseben zakon. Nova vlada pa ga \u017eeli ustaviti. To je izzvalo veliko ogor\u010denje \u010dlanov \u00bbakademije\u00ab in skupaj z njimi celotne leve scene. Tako so za\u010deli pisariti javna pisma \u2013 seveda, za ve\u010dino njih je to najljub\u0161a dejavnost \u2013, v katerih zatrjujejo, da je ta ustanova skorajda nepogre\u0161ljiva za slovensko znanost in dru\u017ebo kot celoto. A njeni znanstveni dose\u017eki so zelo pi\u010dli. Dejansko gre za \u0161e enega od kanalov za nagrajevanje \u00bbzaslu\u017enih\u00ab kadrov.<\/p>\n<p>Zanimivo je, kako zelo radi se levi\u010darji sklicujejo na okoljsko problematiko in v tem okviru \u0161e posebej na trajnostni razvoj in t. i. zeleni prehod. Zelena je dejansko postala nova rde\u010da, kot je pred leti dejala Tanja Fajon. A to pravzaprav ni naklju\u010dje. Dana\u0161nji ekologizem sodi v okvir ideolo\u0161kih tokov novodobnega levi\u010darstva. Z drugimi ga dru\u017ei odpor do kapitalizma in na njem utemeljenega dru\u017ebenega reda. Ta namre\u010d velja za glavnega krivca za degradacijo okolja, saj s svojo tr\u017eno logiko te\u017ei k stalni rasti, kar domnevno ogro\u017ea ekolo\u0161ko ravnovesje in sonaravni razvoj. Vendar pri tem levi\u010darski ekologisti ne upo\u0161tevajo, da so sistemske alternative kapitalizmu, kot je bil komunizem s svojim planskim gospodarstvom, povzro\u010dile bistveno huj\u0161e uni\u010devanje okolja. Te posledice so v nekdanjih komunisti\u010dnih dr\u017eavah vidne \u0161e danes.<\/p>\n<p>Druga skupna to\u010dka vseh levi\u010darjev pa je te\u017enja po socialnem in\u017eeniringu. Nadvse si \u017eelijo usmerjati \u017eivljenje ljudi in oblikovati njihove zna\u010daje v skladu z lastnimi ideolo\u0161kimi postulati. Podobno kot so si komunisti zadali za cilj ustvariti \u00bbnovega \u010dloveka\u00ab, ki bo \u00bbosvobojen\u00ab me\u0161\u010danskih vrednot in morale. To si prizadevajo dose\u010di z dr\u017eavno regulativo \u2013 se pravi z zakoni, predpisi in odloki, ki bodo ljudem zapovedovali, kaj smejo in \u010desa ne smejo po\u010deti.<\/p>\n<p>Domnevna skrb za okolje je tako reko\u010d idealna krinka za vsiljevanje levi\u010darske ideolo\u0161ke agende. Pri tem v bistvu sploh ne gre za zmanj\u0161evanje onesna\u017eevanja ali ohranjanje naravne dedi\u0161\u010dine. \u010ce bi \u0161lo za to, potem novodobni okoljevarstveniki denimo ne bi nasprotovali jedrski energiji, ki je eden najbolj \u010distih, torej za okolje najmanj obremenjujo\u010dih virov. Klju\u010dni cilj je nadzor nad dr\u017eavljani. Pogosto lahko iz njihovih vrst poslu\u0161amo, da je za dobrobit sonaravnega razvoja treba \u00bbspremeniti zavest ljudi in njihov \u017eivljenjski slog\u00ab. A tu ne gre samo za odnos do okolja, ampak tudi za odnos do drugih vpra\u0161anj, ki so del doktrinarnega korpusa nove levice. Kar je torej klju\u010dno, ni varovanje narave, ampak vzdr\u017eevanje ideolo\u0161ke hegemonije.<\/p>\n<p>Matev\u017e Tom\u0161i\u010d, revija Demokracija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kon\u010dno se je pojavil nekdo, ki se je odlo\u010dil, da bo sku\u0161al narediti konec financiranju levi\u010darskih ideolo\u0161kih projektov&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":217362,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[52951,16689,1258,4161,59,61,50,62,37,58,60,38,1199,3982],"class_list":["post-217361","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-akademija-za-trajnostni-razvoj-slovenije","tag-ekonomska-politika","tag-kolumna","tag-okolje","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-robert-golob","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tanja-fajon","tag-znanost"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117222825140137623","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217361","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=217361"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217361\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/217362"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=217361"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=217361"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=217361"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}