{"id":217881,"date":"2026-09-06T18:08:08","date_gmt":"2026-09-06T18:08:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/217881\/"},"modified":"2026-09-06T18:08:08","modified_gmt":"2026-09-06T18:08:08","slug":"imajo-moski-res-vse-manj-testosterona-kaj-o-krizi-moskosti-pravi-slovenski-zdravnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/217881\/","title":{"rendered":"Imajo mo\u0161ki res vse manj testosterona? Kaj o \u00bbkrizi mo\u0161kosti\u00ab pravi slovenski zdravnik"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

<\/p>\n

\"Young<\/p>\n

\u010ceprav se zdi, da mo\u0161ki reproduktivni sistem po vsem svetu do\u017eivlja krizo, slovenski podatki te panike za zdaj ne potrjujejo \/ Foto: iStock<\/p>\n

Imajo mo\u0161ki res vse manj testosterona? Kaj o \u00bbkrizi mo\u0161kosti\u00ab pravi slovenski zdravnik<\/p>\n

Preventivno jemanje testosterona zdravnik Aleksander Andjeli\u0107 ostro odsvetuje, \u0161e posebno mlaj\u0161im mo\u0161kim, ki si v prihodnosti \u017eelijo otrok.<\/p>\n

\n 06. 09. 2026, 11.00\n <\/p>\n

Meta \u010cernoga<\/p>\n

V zadnjem \u010dasu mediji pogosto poro\u010dajo o strmem padcu testosterona in slab\u0161i kakovosti spermiogramov pri vse mlaj\u0161ih mo\u0161kih. Na Hrva\u0161kem zdravniki svarijo pred drasti\u010dnimi spremembami, iz Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike pa odmeva radikalen ukrep: ameri\u0161ka vojska naj bi uvajala obvezno letno testiranje ravni testosterona za vse vojake, starej\u0161e od 30 let, in ponujala nadomestno hormonsko terapijo tistim s pomanjkanjem. \u0160tevilni ameri\u0161ki zdravniki opozarjajo, da tak\u0161no mno\u017ei\u010dno presejanje mo\u0161kih brez simptomov ni v skladu z medicinsko stroko. Ali se s tem svetovnim trendom \u00bbkrize mo\u0161kosti\u00ab soo\u010damo tudi v Sloveniji? Za odgovore smo se obrnili na Aleksandra Andjeli\u0107a, dr. med., iz UKC Ljubljana, ki se strokovno ukvarja z neplodnostjo, postopki oploditve z biomedicinsko pomo\u010djo in andrologijo.<\/p>\n

<\/p>\n

\"U.S.<\/p>\n

pomanjkanje testosterona<\/p>\n

Bo ameri\u0161ka vojska postala \u00bbvojska visokega T\u00ab? Uvedli bodo testiranja<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Slovenska slika ne potrjuje padca<\/p>\n

\u010ceprav se zdi, da mo\u0161ki reproduktivni sistem po vsem svetu do\u017eivlja krizo, slovenski podatki te panike za zdaj ne potrjujejo. Dr. Andjeli\u0107 pojasnjuje, da v ambulantah za zdravljenje mo\u0161ke neplodnosti ne opa\u017eajo izrazitega upada testosterona pri vse mlaj\u0161ih mo\u0161kih ali strmega porasta slab\u0161ih spermiogramov. \u00bbKo spremljamo \u0161tevilo opravljenih analiz semenskega izliva in njihove rezultate v zadnjih desetih letih, pomembnej\u0161ih sprememb ne ugotavljamo,\u00ab poudarja zdravnik in dodaja, da klini\u010dno pomembno zni\u017eane vrednosti testosterona ugotavljajo razmeroma redko celo v skupini mo\u0161kih, ki \u017ee imajo simptome, kot so zmanj\u0161an libido ali te\u017eave z erekcijo. Prav tako se dele\u017e mo\u0161kih, pri katerih semen\u010dic sploh ni, od osemdesetih let prej\u0161njega stoletja ni bistveno pove\u010dal. Kljub temu opozarja, da neposredna primerjava z generacijo na\u0161ih o\u010detov ni enostavna, saj so se laboratorijske metode in kriteriji ocenjevanja skozi desetletja bistveno spreminjali.<\/p>\n

\"Imajo<\/p>\n

Aleksander Andjeli\u0107:\u00a0\u00bbPri zdravem \u010dloveku cilj medicine ni dose\u010di \u010dim vi\u0161je vrednosti testosterona, temve\u010d ugotoviti in zdraviti bolezen, \u010de ta obstaja.\u00ab \/ Foto: Marko Papi\u010d\/osebni arhiv<\/p>\n

\u010ce drasti\u010dnih generacijskih razlik pri nas ni, kaj zares ogro\u017ea tiste, ki se s tovrstnimi te\u017eavami dejansko soo\u010dijo? Klju\u010den dejavnik je sodobni na\u010din \u017eivljenja, pri \u010demer izstopa debelost. Ma\u0161\u010dobno tkivo namre\u010d ni le zaloga energije, temve\u010d tudi hormonsko dejaven organ, v katerem encim aromataza mo\u0161ke spolne hormone pretvarja v estrogene. \u00bbVse to lahko zavira pravilno hormonalno komunikacijo med mo\u017egani in modi ter posledi\u010dno zmanj\u0161a tvorbo testosterona,\u00ab pojasnjuje dr. Andjeli\u0107. Stanje se\u0161teva \u0161e kroni\u010dni stres, ki vodi v slabe prehranjevalne navade in pomanjkanje kakovostnega spanca. Slednje neposredno posega v normalen dnevni ritem izlo\u010danja testosterona in spodbuja presnovne motnje. Ob tem ne gre spregledati niti okoljskih dejavnikov, predvsem hormonskih motilcev, kot so ftalati, bisfenoli in dolo\u010deni pesticidi. Ti lahko v telesu posnemajo ali blokirajo delovanje na\u0161ih hormonov ter tako neposredno vplivajo na tvorbo testosterona in semen\u010dic.<\/p>\n

Miti o prenosnikih\u00a0in tesnem perilu<\/p>\n

Dolga leta so za glavne krivce slab\u0161anja spermiogramov veljali dolgotrajno sedenje, tesno spodnje perilo in prenosni ra\u010dunalniki v naro\u010dju. Andjeli\u0107 te mite postavlja v realen okvir. Moda res potrebujejo nekoliko ni\u017ejo temperaturo od telesne za normalen razvoj semen\u010dic in dolgotrajna izpostavljenost vro\u010dini lahko ta proces poslab\u0161a, a dokazi pri vsakodnevnih navadah niso tako dramati\u010dni. \u00bbUporaba prenosnega ra\u010dunalnika neposredno v naro\u010dju lahko merljivo zvi\u0161a temperaturo mo\u0161nje, vendar iz tega \u0161e ne moremo sklepati, da bo obi\u010dajna uporaba povzro\u010dila neplodnost,\u00ab pomirja strokovnjak. Tudi pri izbiri perila novej\u0161e raziskave ne ka\u017eejo jasnega vpliva na dejansko sposobnost zanositve. Bolj kot lokalno segrevanje sogovornika pri sede\u010dem \u017eivljenjskem slogu skrbi njegov \u0161ir\u0161i u\u010dinek: \u00bbManj telesne aktivnosti, ve\u010dje tveganje za pridobivanje telesne te\u017ee in presnovne motnje, ki lahko dolgoro\u010dno vplivajo tako na testosteron kot na reproduktivno zdravje\u00ab.<\/p>\n

Sodobna andrologija se zato danes vse bolj odmika od zgolj osnovnega vpra\u0161anja, ali so semen\u010dice prisotne za postopke oploditve z biomedicinsko pomo\u010djo, in si prizadeva izbolj\u0161ati celostno reproduktivno zdravje mo\u0161kega. Vendar pa strokovnjaki pri tem pogosto naletijo na zelo neizprosno prakti\u010dno omejitev \u2013 \u010das. Spremembe \u017eivljenjskega sloga namre\u010d potrebujejo mesece, da se odrazijo na kakovosti semena. \u00bbKer se pari za prvega otroka odlo\u010dajo vse pozneje, tega \u010dasa v\u010dasih preprosto nimamo dovolj,\u00ab opozarja dr. Andjeli\u0107 in dodaja, da je pri zdravljenju treba upo\u0161tevati tudi starost partnerice, ki ostaja eden najpomembnej\u0161ih dejavnikov uspeha. Zato morajo zdravniki v praksi nenehno iskati ob\u010dutljivo ravnote\u017eje med \u017eeljo po predhodnem izbolj\u0161anju mo\u0161kega zdravja in nujnostjo, da z zdravljenjem ne odla\u0161ajo predolgo.<\/p>\n

Plodnost ni enako\u00a0osebna mo\u0161kost<\/p>\n

Kljub temu da je neplodnost pri mo\u0161kih danes manj\u0161i tabu kot v\u010dasih, se soo\u010denje z diagnozo prepogosto izka\u017ee za mo\u010dan \u010dustven \u0161ok. Za marsikoga je slab\u0161i izvid veliko presene\u010denje, saj se po\u010duti zdravega in nima nobenih te\u017eav v spolnosti. \u00bbTu se \u0161e vedno nekoliko prepletajo predstave o plodnosti, spolni zmogljivosti in ‘mo\u0161kosti’, \u010deprav gre v resnici za razli\u010dne stvari,\u00ab ugotavlja zdravnik. Najte\u017eje je zagotovo soo\u010denje z diagnozo, kjer semen\u010dic ni mogo\u010de pridobiti niti kirur\u0161ko; mo\u0161ki pri tak\u0161nih odlo\u010ditvah, ki nato vklju\u010dujejo darovano seme ali posvojitev, pogosto potrebujejo tudi pomo\u010d klini\u010dnega psihologa.<\/p>\n

Svojim pacientom zdravnik svetuje, naj ne odla\u0161ajo z obiskom ambulante ob vztrajnih spremembah, kot so izginjanje jutranjih erekcij, zmanj\u0161an libido ali celo zatrdline in nenadna bole\u010dina v modih. Motnje erekcije ali slab\u0161a kakovost semena so namre\u010d lahko tudi zgodnji znak bolezni sr\u010dno-\u017eilnega sistema. Ob vsem tem pa je pri zdravljenju klju\u010dna potrpe\u017eljivost; proces nastajanja semen\u010dic pri \u010dloveku traja pribli\u017eno 74 dni, zato spremembe \u017eivljenjskega sloga prinesejo rezultate \u0161ele po dveh in pol do treh mesecih.<\/p>\n

Ko beseda znova nanese na radikalne ukrepe, kot jih uvaja ameri\u0161ka vojska, strokovnjak poudarja, da zgolj dopolnjena starost trideset let ali izjemno stresen poklic nista dovolj utemeljena razloga za presejanje testosterona brez prisotnosti simptomov. Na to je neposredno po napovedi ukrepa opozorila tudi organizacija Endocrine Society, saj diagnoza hipogonadizma nikoli ne temelji le na eni nizki laboratorijski vrednosti, ampak vedno na prisotnosti zna\u010dilnih simptomov in ponovljenih nizkih jutranjih vrednostih. Pri vojakih in drugih ekstremno obremenjenih poklicih se hormonska os pogosto podre ravno zaradi pomanjkanja spanja, hudih telesnih obremenitev, energijskega primanjkljaja in celo po\u0161kodb. \u00bb\u010ce pri tak\u0161nem \u010dloveku odkrijemo zni\u017ean testosteron, bi morali najprej vpra\u0161ati, zakaj je zni\u017ean, in odpraviti morebitne reverzibilne vzroke, ne pa avtomati\u010dno predpisati testosterona,\u00ab je kriti\u010den dr. Andjeli\u0107.<\/p>\n

Preventivno jemanje testosterona torej ostro odsvetuje, \u0161e posebno mlaj\u0161im mo\u0161kim, ki si v prihodnosti \u017eelijo otrok. \u00bbNadomestno zdravljenje s testosteronom lahko zavre lastno izlo\u010danje in s tem nastajanje semen\u010dic. Pri zdravem \u010dloveku cilj medicine ni dose\u010di \u010dim vi\u0161je vrednosti testosterona, temve\u010d ugotoviti in zdraviti bolezen, \u010de ta obstaja,\u00ab strokovno svari pred iluzijo in nevarnostjo hitrih hormonskih bli\u017enjic.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ceprav se zdi, da mo\u0161ki reproduktivni sistem po vsem svetu do\u017eivlja krizo, slovenski podatki te panike za zdaj…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":217882,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[53052,9110,53057,31682,32,53054,53053,35,31,34,36,37,38,53056,4611,31025,33,53058,53055],"class_list":["post-217881","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-aleksander-andjelic","tag-ameriska-vojska","tag-andrologija","tag-debelost","tag-headlines","tag-hormonska-terapija","tag-moska-neplodnost","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sodobni-zivljenjski-slog","tag-stres","tag-testosteron","tag-top-stories","tag-vpliv-okolja","tag-zdravje-moskih"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117225436859510421","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217881","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=217881"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/217881\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/217882"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=217881"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=217881"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=217881"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}