{"id":218317,"date":"2026-09-07T05:57:17","date_gmt":"2026-09-07T05:57:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/218317\/"},"modified":"2026-09-07T05:57:17","modified_gmt":"2026-09-07T05:57:17","slug":"nov-udarec-za-svetovno-pomorsko-trgovino-zaradi-el-nina-omejitev-prometa-skozi-panamski-prekop","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/218317\/","title":{"rendered":"Nov udarec za svetovno pomorsko trgovino: zaradi el nina omejitev prometa skozi Panamski prekop"},"content":{"rendered":"<p>Ladijski promet po svetu je letos \u017ee mo\u010dno moten zaradi zapore Hormu\u0161ke o\u017eine, zdaj pa se z omejitvami na drugem koncu sveta spoprijema \u0161e ena strate\u0161ko pomembna pomorska povezava.<\/p>\n<p>Panamski prekop je najhitrej\u0161a ladijska prometna povezava med Atlantskim in Tihim oceanom, skozi katerega poteka pribli\u017eno pet odstotkov svetovne pomorske trgovine. \u010ceprav se mogo\u010de to ne zdi veliko, pa je izrednega pomena za ZDA, saj je ve\u010d kot 70 odstotkov tovora skozi prekop povezanega z ameri\u0161kimi pristani\u0161\u010di.<\/p>\n<p>Vsako leto prekop, ki deluje vse dni v letu in 24 ur na dan, pre\u010dka pribli\u017eno 14.000 ladij. Najve\u010d ga uporabljajo energetska podjetja in velike trgovske verige, ki trgujejo med ZDA in Kitajsko ter drugimi azijskimi dr\u017eavami. <\/p>\n<p>Le dve leti po najhuj\u0161i su\u0161i v zgodovini Panamskega prekopa, zaradi katere so ladje na prehod \u010dakale ve\u010d tednov, dra\u017ebe za prednostne termine pa so dosegle ve\u010dmilijonske zneske, zdaj pojav el nino znova vpliva na padavine, od katerih je odvisno delovanje te plovne poti.<\/p>\n<p>Ladja pri prehodu skozi Panamski prekop namre\u010d ne pluje na morski gladini ves \u010das, ampak jo s pomo\u010djo zapornic dvignejo pribli\u017eno za 26 metrov na jezero Gatun in jo po pre\u010dkanju znova spustijo nazaj na morsko gladino na drugi strani.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093478.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093478.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093478.jpg\" title=\"Na pribli\u017eno 80 kilometrov dolgi umetni plovni poti med Tihim in Atlantskim oceanom delujejo trije sistemi zapornic, ki ladjam omogo\u010dajo premagovanje vi\u0161inske razlike. Foto: Reuters\" alt=\"Na pribli\u017eno 80 kilometrov dolgi umetni plovni poti med Tihim in Atlantskim oceanom delujejo trije sistemi zapornic, ki ladjam omogo\u010dajo premagovanje vi\u0161inske razlike. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa pribli\u017eno 80 kilometrov dolgi umetni plovni poti med Tihim in Atlantskim oceanom delujejo trije sistemi zapornic, ki ladjam omogo\u010dajo premagovanje vi\u0161inske razlike. Foto: Reuters<\/p>\n<p>V nasprotju s Sue\u0161kim prekopom v Egiptu je Panamski prekop odvisen od sladke vode predvsem v akumulacijskih jezerih Gatun in Alajuela, ki ju napajajo padavine, a je teh letos manj kot obi\u010dajno zaradi izjemno mo\u010dnega el nina.<\/p>\n<p>Pri vsakem prehodu ladje se porabi ogromna koli\u010dina sladke vode, ki po uporabi odte\u010de v morje in se pri starej\u0161ih zapornicah ne vra\u010da nazaj v jezero.<\/p>\n<p>Od leta 2016 sta sicer v uporabi novi zapornici za ladje razreda Neopanamax z bazeni za ponovno uporabo vode, ki pri vsakem prehodu prihranijo pribli\u017eno 60 odstotkov vode v primerjavi s starim sistemom, vendar je celoten prekop \u0161e vedno v veliki meri odvisen od zadostnih zalog vode v jezerih.<\/p>\n<p>Ti vodni zbiralniki se letos zaradi mo\u010dnega el nina, ki se sicer pojavlja na pribli\u017eno od dve do sedem let, niso dovolj napolnili, saj segrevanje voda tiso\u010de kilometrov stran v Tihem oceanu oslabi vetrove, ki Panami prina\u0161ajo de\u017e.<\/p>\n<p>Vpliv el nina \u0161e nekaj mesecev<\/p>\n<p>Svetovna meteorolo\u0161ka organizacija (WMO) je ta teden sporo\u010dila, da se morajo v nekaterih regijah sveta v prihodnjih mesecih pripraviti na izrazitej\u0161e pojave vro\u010dine, su\u0161e in poplav, saj se razvija nenavadno mo\u010den el nino.<\/p>\n<p>Opazovalna mre\u017ea In\u0161tituta Smithsonian za tropske raziskave je od maja letos izmerila ene najvi\u0161jih temperatur zraka od za\u010detka meritev, rekordna ali skoraj rekordna mese\u010dna povpre\u010dja pa sta imela tudi junij in julij.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093473.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093473.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093473.jpg\" title=\"Prehod ene ladje skozi celoten prekop obi\u010dajno traja od osem do deset ur. Foto: Reuters\" alt=\"Prehod ene ladje skozi celoten prekop obi\u010dajno traja od osem do deset ur. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrehod ene ladje skozi celoten prekop obi\u010dajno traja od osem do deset ur. Foto: Reuters<\/p>\n<p>Vodja opazovalne mre\u017ee Steven Paton je za Reuters opozoril, da je bilo v tem obdobju po ve\u010dini Paname padavin precej manj od obi\u010dajnih koli\u010din. Nekatere merilne postaje, zlasti v okolici prekopa, so izmerile rekordno ali skoraj rekordno nizke vrednosti.<\/p>\n<p>Zaradi pojava t. i. super el nina, ki bi lahko vztrajal vse do februarja ali po nekaterih napovedih celo do maja prihodnje leto, upravi Panamskega prekopa ni preostalo drugega, kot da ukrepa in zmanj\u0161a ladijski promet. Kot so pojasnili, so ukrepe uvedli, da bi ohranili zanesljivost storitev in za\u0161\u010ditili vodne vire za porabo ljudi.<\/p>\n<p>\u010ceprav je uprava \u0161e maja obljubljala, da letos ne na\u010drtujejo omejitve plovbe, in zatrjevala, da ukrepe za var\u010devanje z vodo izvajajo \u017ee od leta 2025, pa jih je v ukrepanje prisilila napovedana dalj\u0161a, kot je obi\u010dajna sezona el nina.<\/p>\n<p>Najve\u010dja zmogljivost prekopa zna\u0161a pribli\u017eno 40 prehodov ladij na dan, pri \u010demer je bilo do junija letos dnevno 35 prehodov, kar je ustrezalo povpra\u0161evanju ladjarjev. Marca, po zaostritvi razmer na Bli\u017enjem vzhodu z ameri\u0161ko-izraelsko vojno proti Iranu, je prekop dnevno pre\u010dkalo od 36 do 38 ladij.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67094296.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67094296.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67094296.jpg\" title=\"Skozi prekop letno poteka pribli\u017eno 40 odstotkov ameri\u0161kega kontejnerskega prometa. Foto: Shutterstock\" alt=\"Skozi prekop letno poteka pribli\u017eno 40 odstotkov ameri\u0161kega kontejnerskega prometa. Foto: Shutterstock\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tSkozi prekop letno poteka pribli\u017eno 40 odstotkov ameri\u0161kega kontejnerskega prometa. Foto: Shutterstock<\/p>\n<p>V skladu z novimi ukrepi lahko od 3. septembra skozi prekop pluje najve\u010d 34 ladij, od 15. septembra dalje pa se bo to \u0161tevilo zmanj\u0161alo na 32.<\/p>\n<p>Kot je pojasnila uprava, je bilo med majem in avgustom 34 odstotkov manj padavin od dolgoletnega povpre\u010dja, medtem ko je dotok vode v pore\u010dje, ki napaja prekop, upadel za kar 44 odstotkov.<\/p>\n<p>Hkrati uprava opozarja, da bi lahko izrazit el nino \u0161e dodatno zmanj\u0161al koli\u010dino padavin in tako ogrozil dolgoro\u010dno vzdr\u017enost delovanja prekopa ter oskrbo tamkaj\u0161njega prebivalstva z vodo.<\/p>\n<p>Upravitelj Panamskega prekopa Ricaurte Vasquez je dejal, da bi lahko leto\u0161nji el nino trajal precej dlje kot v preteklosti, zato bo moral prekop omejiti \u0161tevilo prehodov, podobno kot med su\u0161o v letih 2023 in 2024, ko so poleg tega uvedli tudi omejitve ugreza.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\tZa\u010dasna odlo\u017eitev stro\u017eje omejitve ugreza<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tUprava Panamskega prekopa je hkrati prelo\u017eila \u017ee napovedano zaostritev omejitev najve\u010djega dovoljenega ugreza ladij. Omejitev na 14,63 metra v zapornicah Neopanamax velja od 2. septembra, nadaljnje zni\u017eanje na 14,48 metra pa je predvideno za 1. oktober.<\/p>\n<p>S tem so omogo\u010dili, da lahko ve\u010dje ladje \u0161e nekaj \u010dasa plujejo bolj natovorjene, saj manj\u0161i dovoljeni ugrez neposredno omejuje koli\u010dino tovora, ki ga lahko varno prepeljejo skozi prekop.<\/p>\n<p>Ugrez je del ladje pod vodno gladino, ko je ve\u010dji, lahko ladja preva\u017ea ve\u010d tovora. Ko uprava zni\u017ea dovoljeni ugrez, morajo ladje del tovora razlo\u017eiti ali izbrati drugo pot. Po ocenah lahko vsakih 30 centimetrov manj ugreza pomeni pribli\u017eno 200 zabojnikov manj na eni ladji, kar ima znatne finan\u010dne posledice.<\/p>\n<p>\u010ceprav bi pri\u010dakovali, da bolj natovorjena ladja porabi ve\u010d vode, pri Panamskem prekopu to skoraj ne dr\u017ei. Zapornice se pri vsakem prehodu napolnijo in izpraznijo skoraj z enako koli\u010dino vode, ne glede na te\u017eo ladje. Zato je za var\u010devanje z vodo pogosto u\u010dinkoviteje zmanj\u0161ati \u0161tevilo prehodov, medtem ko se omejitve ugreza uporabljajo predvsem zato, da ladje pri ni\u017ejem vodostaju varno plujejo po plitvej\u0161i plovni poti.<\/p>\n<p>V \u010dasu zadnjega el nina leta 2023 so imeli v Panami najbolj su\u0161en oktober od za\u010detka meritev leta 1950, zato so sprejeli nekatere ukrepe za zmanj\u0161evanje porabe vode.<\/p>\n<p>&#8220;Izku\u0161nje iz let 2023 in 2024 so nas dobro pripravile na to, kar poznamo, hkrati pa so nam dale disciplino za spopadanje s tem, \u010desar ne poznamo. Panamski prekop ne improvizira,&#8221; je zatrdil.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093484.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093484.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093484.jpg\" title=\"Zaradi omejene kapacitete je razpored prehodov prekopa na\u010drtovan zelo natan\u010dno, najve\u010dje ladje pa imajo pogosto rezervirane termine vnaprej. Foto: Reuters\" alt=\"Zaradi omejene kapacitete je razpored prehodov prekopa na\u010drtovan zelo natan\u010dno, najve\u010dje ladje pa imajo pogosto rezervirane termine vnaprej. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tZaradi omejene kapacitete je razpored prehodov prekopa na\u010drtovan zelo natan\u010dno, najve\u010dje ladje pa imajo pogosto rezervirane termine vnaprej. Foto: Reuters<\/p>\n<p>Glede na napovedi o nadaljnjem zni\u017eevanju vodostaja med nadaljevanjem el nina bi lahko omejitve \u0161e dodatno zaostrili, kot so jih leta 2023 in 2024, ko je morala uprava zaradi su\u0161e zmanj\u0161ati zmogljivost na vsega 22 ladij dnevno.<\/p>\n<p>Visoki pristojbina ali pot okoli Afrike<\/p>\n<p>Omejitve \u017ee vplivajo na promet skozi prekop, kjer ladje svojo pot obi\u010dajno rezervirajo \u017ee precej vnaprej, za prednostni tranzit pa obstajajo tudi dra\u017ebe.<\/p>\n<p>Po podatkih upravljavca Panamskega prekopa je bila povpre\u010dna dra\u017ebena cena med oktobrom 2025 in februarjem 2026 pred izbruhom vojne proti Iranu pribli\u017eno 55.000 dolarjev, a so nato cene zaradi zaostritve razmer na Bli\u017enjem vzhodu mo\u010dno posko\u010dile.<\/p>\n<p>Aprila je tako ladja z uteko\u010dinjenim zemeljskim plinom (LNG) po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP pla\u010dala \u0161tiri milijone dolarjev oziroma skoraj 3,5 milijona evrov, da bi se izognila \u010dakanju na prehod. <\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093479.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093479.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093479.jpg\" title=\"Za vsak prehod ladje skozi prekop se porabi pribli\u017eno 200 milijonov litrov sladke vode, ki po uporabi odte\u010de v ocean. Foto: Reuters\" alt=\"Za vsak prehod ladje skozi prekop se porabi pribli\u017eno 200 milijonov litrov sladke vode, ki po uporabi odte\u010de v ocean. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tZa vsak prehod ladje skozi prekop se porabi pribli\u017eno 200 milijonov litrov sladke vode, ki po uporabi odte\u010de v ocean. Foto: Reuters<\/p>\n<p>Rekordni znesek je bil dose\u017een avgusta, ko je ju\u017enokorejska dru\u017eba SK Gas za prednostno plovbo svojega tankerja glede na poro\u010danje Bloomberga pla\u010dala vrtoglavih 5,3 milijona dolarjev oziroma 4,5 milijona evrov.<\/p>\n<p>A \u0161tevilni ladjarji ne zmorejo ali no\u010dejo pla\u010dati tako visokih pristojbin, zato vse pogosteje izberejo dalj\u0161o pot okoli Afrike. Vi\u0161ji analitik za naftni trg pri dru\u017ebi Vortexa Rohit Rathod je za Reuters povedal, da je po njegovih podatkih pribli\u017eno polovica ladij za prevoz uteko\u010dinjenega plina, ki so bile namenjene v Azijo, letos avgusta namesto skozi Panamski prekop plula okoli Rta dobrega upanja, kar je najve\u010dji dele\u017e v zadnjem desetletju.<\/p>\n<p>Toda cena te odlo\u010ditve je visoka, saj velika ladja za prevoz uteko\u010dinjenega plina iz Houstona na Japonsko potrebuje pribli\u017eno 26 dni, \u010de pluje skozi Panamski prekop, okoli Rta dobrega upanja pa se ta pot podalj\u0161a na pribli\u017eno 45 dni.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093469.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093469.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67093469.jpg\" title=\"Tanker G Spirit za prevoz uteko\u010dinjenega zemeljskega plina, za katerega je bila pla\u010dana rekordna pristojbina za prehod prekopa. Foto: Reuters\" alt=\"Tanker G Spirit za prevoz uteko\u010dinjenega zemeljskega plina, za katerega je bila pla\u010dana rekordna pristojbina za prehod prekopa. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tTanker G Spirit za prevoz uteko\u010dinjenega zemeljskega plina, za katerega je bila pla\u010dana rekordna pristojbina za prehod prekopa. Foto: Reuters<\/p>\n<p>Da bi se izognila ponavljajo\u010dim se te\u017eavam, Panama \u017ee razmi\u0161lja o izgradnji novega zbiralnika na reki Indio zahodno od prekopa, kar bi predstavljalo trajnej\u0161o re\u0161itev.<\/p>\n<p>Po ocenah uprave Panamskega prekopa bi nov zbiralnik zagotovil dovolj vode za ve\u010d kot polovico prebivalstva dr\u017eave in za delovanje prekopa v prihodnjih 50 letih, hkrati pa izbolj\u0161al razmere v okoli\u0161kih skupnostih.<\/p>\n<p>Projektu, ki verjetno ne bi bil kon\u010dan pred letom 2031, nasprotujejo okoljski aktivisti, saj bi pomenil selitev nekaterih skupnosti in prevelik poseg v okolje. Po njihovem mnenju nov zbiralnik ni potreben in kot alternativo omenjajo jezero Bayano.<\/p>\n<p>Oskrba z vodo je ob\u010dutljivo vpra\u0161anje v Panami, kjer sta jezeri Gatun in Alajuela, ki napajata prekop, hkrati glavni vir pitne vode za ve\u010d kot polovico od 4,2 milijona prebivalcev.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ladijski promet po svetu je letos \u017ee mo\u010dno moten zaradi zapore Hormu\u0161ke o\u017eine, zdaj pa se z omejitvami&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":218318,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[8792,36069,49418,19810,37,38,1146,64,63],"class_list":["post-218317","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-el-nino","tag-panama","tag-panamski-prekop","tag-pomorski-promet","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-susa","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117228224615777845","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218317","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=218317"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218317\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/218318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=218317"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=218317"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=218317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}