{"id":218445,"date":"2026-09-07T07:49:18","date_gmt":"2026-09-07T07:49:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/218445\/"},"modified":"2026-09-07T07:49:18","modified_gmt":"2026-09-07T07:49:18","slug":"vsak-reziser-isce-kako-neodkrito-temo-v-filmski-pokrajini-jaz-sem-nasel-celoten-narod","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/218445\/","title":{"rendered":"Vsak re\u017eiser i\u0161\u010de kako neodkrito temo v filmski pokrajini. Jaz sem na\u0161el celoten narod."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Nepo\u0161teno je pri\u010dakovati, da bo kateri koli posameznik govoril v imenu celotnega naroda. Tega nisem niti posku\u0161al. Pomenijo pa Malte\u017eanom ti filmi veliko, ker niso prej \u0161e nikoli na velikem platnu videli ljudi, ki \u017eivijo in govorijo kot oni.” Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\u017de prvi film, ki ga je Alex Camillari posnel na Malti, portret izumirajo\u010de ve\u0161\u010dine tradicionalnega ribi\u0161tva Luzzu (2021), je svetovno premiero do\u017eivel na festivalu Sundance in bil tistega leta izbran za malte\u0161kega kandidata za mednarodnega oskarja. (To je bil \u0161ele drugi film v zgodovini, s katerim se je Malta potegovala za ugledno nagrado.)<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Na krilih tega uspeha se je rodil Camillarijev drugi celove\u010derec, \u017bejtune, ki ga trenutno \u017ee lahko ujamete na platnih slovenske Art kino mre\u017ee. Srce in du\u0161a tega toplega, a nesentimentalnega filmskega portreta je karizmati\u010dni, sivolasi Nenu Borg, ki je pri osemdesetih letih prvi\u010d stal pred filmsko kamero. Nenu je, tako v \u017eivljenju kot na filmu, mojster malte\u0161ke tradicije g\u0127ane (izgovorjava: a-na): to je kombinacija minimalisti\u010dne glasbene spremljave in zategnjenega grlenega petja, ki se na kraju samem rojeva kot improvizacija. Priljubljen pod\u017eanr g\u0127ane, v katerem blesti tudi Nenu, so pevski dvoboji: pevca si izmenjujeta lucidne, rimane \u2013 in pogosto politi\u010dno nekorektne \u2013 provokacije. <\/p>\n

Tudi na podro\u010dju glasbe so vidne posledice kolonialnih predsodkov. Generacija mojih star\u0161ev je odra\u0161\u010dala v duhu, da je vse, kar je tuje, avtomati\u010dno tudi bolj\u0161e od vsega malte\u0161kega. Kdo nam je vsadil to idejo in zakaj smo ji verjeli? Zakaj zavra\u010damo nekaj, kar je tako tesno povezano z du\u0161o naroda, kot je tradicionalna glasba? Mainstreamovska kultura g\u0127ane preprosto ni hotela jemati resno ali prepoznati njenega poeti\u010dnega potenciala.<\/p>\n

Alex Camilleri<\/p>\n

V Nenujevi rodni vasi se nekega dne pojavi Mar (Michela Farrugia), sarkasti\u010dna mlada \u017eenska v \u010drnini. Po materini smrti je podedovala nekaj zaplat zemlje, ki jih namerava kar najhitreje prodati in se pobrati z otoka, na katerem zase ne vidi prave prihodnosti. Da bi parcele iz starih katastrskih knjig sploh lahko identificirala in uveljavila svojo pravico do njih, potrebuje nekoga, ki se spominja Malte, kakr\u0161na je bila neko\u010d. Nenuja ni treba preve\u010d prepri\u010devati in kmalu se v Marinem ro\u017enatem avtomobil\u010dku podata na odpravo odkrivanja preteklosti.<\/p>\n

\u017bejtune (naslov filma je kombinacija krajevnega imena \u017bejtun in angle\u0161ke besede za melodijo) na tej to\u010dki postane film ceste, kri\u017ean z zgodbo o odra\u0161\u010danju. Nenu novi prijateljici postopoma pribli\u017ea tradicijo, ki je \u2013 tako kot ve\u010dina njene generacije \u2013 nikoli prej ni zares razumela ali cenila. Iz Camillarijevega filma veje ljubezen do vetrovne, posu\u0161ene pokrajine, ki dale\u010d stran od turisti\u010dnega vrve\u017ea razkrije popolnoma drug, pristen obraz Malte. Najve\u010d za couleur locale seveda naredi glasbena spremljava, zmes razli\u010dnih vplivov pisane malte\u0161ke zgodovine.<\/p>\n

Posebej pomenljivi se zdijo prizori turisti\u010dnih avtobusov in skupinic brezobzirnih dopustnikov na elektri\u010dnih skuterjih: zdi se, da Camilleri komentira bliskovite spremembe in silnice globalizacije, ki se po\u017evi\u017egajo na ohranjanje tradicij in kulturne dedi\u0161\u010dine. \u017bejtune kljub temu ne zagovarja trmastega oklepanja preteklosti, le spo\u0161tovanje izro\u010dila, ki ga skupnost nosi v sebi in ki lahko slu\u017ei kot smerokaz za malo manj generi\u010dno globalizirano prihodnost.<\/p>\n

Ve\u010d o tem, kako in zakaj je film nastal, pa v spodnjem pogovoru z njegovim avtorjem. <\/p>\n

Rodili ste se in odra\u0161\u010dali v Ameriki, va\u0161i star\u0161i pa so v ZDA pri\u0161li z Malte, dr\u017ei? Zdi se, da ste obdr\u017eali tesen odnos z domovino va\u0161ih prednikov. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017bejtune
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017bejtune za Camillerija ni avtobiografska, je pa zelo osebna zgodba \u2013 navdihnilo ga je lastno hrepenenje po ob\u010dutku pripadnosti in doma, ki ga je ob\u010dutil, preden se je dokon\u010dno zasidral na Malti. Foto: Demiurg distribucija<\/p>\n

Moji star\u0161i so se v Ameriko preselili, tik preden sem se rodil; trudila sta se obdr\u017eati vez z domovino in mi vcepiti ponos na to, od kod prihajam. Vsako poletje smo hodili na Malto na po\u010ditnice.<\/p>\n

Je \u017ee kdo komentiral, da je bila selitev na Malto neortodoksna odlo\u010ditev za \u010dloveka, ki bi rad snemal filme? Ameri\u0161ka filmska industrija je vendarle veliko bolj ute\u010den stroj kot malte\u0161ka. <\/p>\n

New York sem obesil na klin in se preselil na Malto: ko to povem ljudem, me vpra\u0161ajo, ali sem prepri\u010dan, da ni bilo obratno. (Smeh.) No, ali pa samo mislijo, da sem nor. Ampak po mojem mnenju je to precej dober znak, da morda dela\u0161 nekaj prav. Res je, bila je neortodoksna odlo\u010ditev, za seboj sem pustil precej lagodno \u017eivljenje. Ampak vse, kar je bilo pred mano, pripovedovanje malte\u0161kih zgodb, je bilo tako pomembno, da te prilo\u017enosti nisem mogel izpustiti iz rok.<\/p>\n

Malta je izjemno popularna snemalna lokacija za najrazli\u010dnej\u0161e, predvsem epske filme; tam so snemali Trojo, Igro prestolov in cel kup drugih produkcij \u2013 ne spomnim pa se ravno mnogo filmov, \u010de izvzamem va\u0161a dva, ki bi pripovedovali zgodbe ljudi z Malte. Ste na neki to\u010dki pomislili, da ste na\u0161li zakladnico tako reko\u010d neizkori\u0161\u010denih zgodb in navsezadnje tudi jezik, ki ga v sodobnem filmu nikoli ne sli\u0161imo?<\/p>\n

Verjetno vsak filmski ustvarjalec i\u0161\u010de kako luknjo v filmski pokrajini, ki bi jo lahko zapolnil in prispeval kaj novega, pa naj bo to nova tema ali malo druga\u010dna perspektiva \u017ee znane teme. Na\u0161el sem ogromno luknjo: film celotne de\u017eele, celotnega naroda, ki ni svojih zgodb v resnici \u0161e nikoli povedal na velikem platnu. Zame je bila ta prilo\u017enost, da prvi upodobim dolo\u010dene vidike svoje domovine, kot droga. Obenem \u010dutim tudi ogromno odgovornost glede tega, kako bo moj portret videti navzven \u2013 prav zato, ker ni toliko drugih glasov. Z veseljem lahko sicer re\u010dem, da na Malti dela vse ve\u010d doma\u010dih filmskih ustvarjalcev, ki bodo \u2013 upam \u2013 kmalu mednarodno prepoznani vsaj toliko, kot sta bila moja filma. Do takrat pa je \u017eal res, da sem en sam glas, ki govori v praznino. Nepo\u0161teno je pri\u010dakovati, da bo kateri koli posameznik govoril v imenu celotnega naroda. Tega nisem niti posku\u0161al. Pomenijo pa Malte\u017eanom ti filmi veliko, ker niso prej \u0161e nikoli na velikem platnu videli ljudi, ki \u017eivijo in govorijo kot oni. To pomeni veliko, ne glede na to, da sem deloma obstranec.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n

Je po logisti\u010dni plati te\u017eko organizirati filmsko produkcijo na Malti? Predstavljam si, da je zaradi tujih snemalnih ekip veliko usposobljenih filmskih delavcev, ki jih lahko najamete za sodelovanje. Za financiranje ste se vendarle morali opreti tudi na koprodukcijo z Nem\u010dijo in Katarjem. <\/p>\n

Malta ima seveda lastni filmski sklad in s ponosom lahko re\u010dem, da je po uspehu filma Luzzu za\u010del dobivati ob\u010dutno ve\u010d sredstev, kar je omogo\u010dilo tako \u017bejtune kot tudi projekte drugih re\u017eiserjev. Vseeno pa to ni bilo dovolj, tako da sem zelo hvale\u017een za sredstva Filmskega in\u0161tituta v Dohi ter ZDF-ja in televizije Arte.<\/p>\n

Ta film ne bi niti obstajal, \u010de ne bi na\u0161el Nenuja. Iskal sem nekoga, ki ne samo, da ima tehni\u010dno znanje, ampak ima glasbo v kosteh, ki z njo \u017eivi \u017ee vse \u017eivljenje. Te stvari gledalci opazijo, tudi \u010de ne poznajo teme, ki jo obravnava film. Lahko bi mi ponudili Anthonyja Hopkinsa, pa bi ga spodil, ker vem, da mu ta vloga ne bi uspela.<\/p>\n

Alex Camilleri<\/p>\n

Snemanje na Malti \u0161e vedno predstavlja precej\u0161en izziv. Finan\u010dna slika se izbolj\u0161uje, ampak nikoli ne gre samo za denar. Najve\u010dja te\u017eava je povezana prav s statusom Malte kot priljubljene filmske lokacije. Malta ima enega najbolj\u0161ih sistemov finan\u010dnih povra\u010dil za tuje produkcije. K nam so privabila ogromno hollywoodskih, britanskih in vse ve\u010d tudi evropskih produkcij, tako da snemanja potekajo vse leto. To nam delo ote\u017euje na ve\u010d na\u010dinov, predvsem zato, ker te\u017eko najdemo filmske ekipe, ki bi \u0161e bile na razpolago.<\/p>\n

Sistem povra\u010dil je malte\u0161kim filmskim delavcem zelo koristil, neverjetno ve\u0161\u010di so in zaslu\u017eijo si delati; obenem so tudi moji prijatelji in ponosen sem, ko vidim, pri kakih projektih imajo mo\u017enost sodelovati. Ampak ko je treba posneti nizkoprora\u010dunski lokalni film, kar po\u010dnem sam, jih te\u017eko prosim, naj se odpovejo produkciji, ki bo trajala veliko dlje in jih bolje pla\u010dala. Priznati moram, da smo imeli neverjetno sre\u010do, ko je nastopil \u010das za snemanje \u017bejtune: predvideno snemanje Gladiatorja 2 se je zaradi igralske stavke v Hollywoodu ustavilo. Samo zato sem lahko zbral ekipo za snemanje \u2013 sanja se mi ne, kdaj bi film sploh posneli, \u010de se celoten Hollywood ne bi za nekaj \u010dasa ustavil. \u017de zdaj razmi\u0161ljam o svojem tretjem filmu in o tem, s kom ga bom posnel \u2013 bojim se, da bom moral ve\u010dino ekipe pripeljati iz tujine, \u010deprav bi veliko raje zaposlil izklju\u010dno malte\u0161ke sodelavce. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nenuju
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNenuju Borgu se za potrebe filma ni bilo treba u\u010diti petja: g\u0127ano poje \u017ee od svojega 12. leta. Foto: Demiurg distribucija<\/p>\n

Zakaj je filmu naslov \u017bejtune, \u010de pa se kraj, kamor je dogajanje postavljeno, imenuje \u017bejtun?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Camilleri
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCamilleri je odra\u0161\u010dal na ameri\u0161kem Srednjem zahodu, nato okoli deset let pre\u017eivel v New Yorku in nato od\u0161el v \u010dasu pandemije, ker se mu je zdelo, da “tam ne potrebujejo novih re\u017eiserjev”. Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n

Ko sem za\u010del raziskovati g\u0127ano, tradicionalno malte\u0161ko petje, sem hitro ugotovil, da je epicenter te folklore vas \u017bejtun na jugu Malte. Ob tem se pomislil na film, ki mi je zelo ljub, Nashville Roberta Altmana. Ko re\u010de\u0161 “Nashville”, s tem imenuje\u0161 \u010disto dolo\u010den kraj, ampak obenem pa tudi neki prepoznaven zvok, glasbeni slog. No, \u010de besedo \u017bejtun pogleda\u0161 od dale\u010d in ji na konec doda\u0161 \u010drko e, si dobil angle\u0161ko besedo tune, melodija. Z eno besedo sem tako povzel celoten film: \u0161e preden sem imel scenarij, sem vedel, da bo to film o glasbi in o kraju, o zemlji. To nepravilno \u010drkovanje, \u017bejtune, zaobjame obe ideji.<\/p>\n

Kako se je film pravzaprav rodil? Ste izhajali iz \u017eelje svetu predstaviti pevsko tradicijo g\u0127ane in potem iskali pevce, ki bi lahko sodelovali pri filmu \u2013 ali pa ste na\u0161li tega neverjetnega starega pevca, Nenuja Borga, in vedeli, da morate okrog njega napisati scenarij?<\/p>\n

Dan po tem, ko smo kon\u010dali snemanje mojega prvega filma, Luzzu, me je snemalec zvoka vpra\u0161al, ali \u017ee razmi\u0161ljam o glasbeni podlagi za film. Sam je namre\u010d v letih pred tem posnel ve\u010d folklornih pevcev in skladb. Med gradivom, ki mi ga je poslal v poslu\u0161anje, so bili tudi posnetki g\u0127ane, narejeni na terenu, v \u017eivo. Pred tem sem nekaj malega vedel o tem tipu petja, nisem ga pa nikoli zares poslu\u0161al. Jasno mi je bilo, da to ni primerna glasbena podlaga za Luzzu, da si pa zaslu\u017ei svoj lastni film, kjer bo lahko v ospredju.<\/p>\n

Od tistega dne naprej sem podnevi montiral Luzzu, pono\u010di pa hodil poslu\u0161at pevske nastope in razmi\u0161ljal o tem, kak\u0161no zgodbo lahko povem o tem svetu. Glasba mi je ponujala prilo\u017enost, da gledalcu predstavim plat Malte, ki je kot turist prav gotovo ne bi izkusil. Svet tradicionalnega folklornega petja je v resnici skoraj neviden \u2013 tudi \u010de \u017ee vse \u017eivljenje \u017eivi\u0161 na Malti, je \u010disto mogo\u010de, da ga nisi nikoli sre\u010dal. Celo Malte\u017eani ne vedo ni\u010desar o g\u0127ani, \u010de se s tem ni ukvarjal kdo v njihovi dru\u017eini ali skupnosti. Mislim, da jim v \u0161oli enkrat pojasnijo, za kaj gre, to je pa tudi vse.<\/p>\n

Jasno, da me je tema pritegnila: to je zakladnica malte\u0161ke kulturne dedi\u0161\u010dine in poeti\u010dnosti; zakaj so jo torej odrinili v gara\u017ee in kleti, stran od \u0161ir\u0161e javnosti? To vpra\u0161anje me je poslalo na pot preu\u010devanja zgodovine g\u0127ane in iskanja zgodbe, ki jo lahko povem prek same glasbe. Teme malte\u0161ke identitete nisem hotel na\u010denjati skozi prizmo nostalgije, pa\u010d pa na sodoben na\u010din. Kako glasba nagovarja na\u0161 trenutek v \u010dasu?<\/p>\n

Odra\u0161\u010dal sem tako kot \u0161tevilni Malte\u017eani, v tujini. Ve\u010d nas je po svetu kot pa na sami Malti. Logi\u010dno je, da se spra\u0161ujemo, kje je na\u0161 dom, \u010de to niso nujno samo ti otoki. Si lahko \u0161e vedno re\u010de\u0161 Malte\u017ean, \u010de nisi na Malti?<\/p>\n

Alex Camilleri<\/p>\n

Glasba je bila moj izhodi\u0161\u010dni navdih, a samo to ni bilo dovolj. Potreboval sem \u0161e nekaj drugih sestavin. Na primer: kak\u0161en zgodbeni lok ima glavna junakinja? Zame je bilo to obdobje, ko sem nekako lebdel med dvema krajema. Zapustil sem New York, a si \u0161e nisem mogel priznati, da zdaj dejansko za stalno \u017eivim na Malti. Kako leto ali dve sem \u017eivel iz kov\u010dka in imel kupljeno letalsko vozovnico za New York, da se vrnem v svoje “normalno \u017eivljenje”. Datum poleta sem nekajkrat prestavil, ker sem se tako poglabljal v raziskave za \u017bejtune, spoznaval ljudi, zbiral niti zgodbe \u2026 V tem \u010dasu sem bolj kot kadar koli prej ob\u010dutil potrebo po domu. Naveli\u010dan sem bil \u017eivljenja iz kov\u010dka, moral sem se nekje ustaliti in pripadati. To, da sem hlepel po stabilnosti, je bil zame \u010disto nov ob\u010dutek. Porajalo se mi je cel kup vpra\u0161anj okrog tega, kaj sploh pomeni pripadati nekam in kako definiramo dom, \u010de to ni samo parcela, na kateri \u017eivimo. Odra\u0161\u010dal sem tako kot \u0161tevilni Malte\u017eani, v tujini. Ve\u010d nas je po svetu kot pa na sami Malti. Logi\u010dno je, da se spra\u0161ujemo, kje je na\u0161 dom, \u010de to niso nujno samo ti otoki. Si lahko \u0161e vedno re\u010de\u0161 Malte\u017ean, \u010de nisi na Malti? Glasba je tako tesno povezana z zemljo \u2013 zdi se, kot da se g\u0127ana izvija naravnost iz prsti \u2013, da lahko stopa v dialog z vsemi temi vpra\u0161anji.<\/p>\n

Pa so vas ljudje odprtih rok sprejeli v gara\u017ee in kleti, ki jih omenjate? Ali pa ste si morali kot obstranec najprej \u0161ele izboriti njihovo zaupanje?<\/p>\n

\u017de prvi ve\u010der, ko sem \u0161el na serrato, torej ve\u010der petja, sem vkorakal v ka\u017cin \u2013 to je beseda za lokalni bar in zbirali\u0161\u010de glasbenikov \u2013, in \u0161e preden sem dobro vedel, kaj se dogaja, mi je nekdo \u017ee potisnil kozarec viskija v roko. Posadili so me v prvo vrsto in navdu\u0161eni so bili nad tem, da se nekdo od zunaj zanima za to, kar po\u010dnejo. V filmu sem hotel pri\u010darati ta ob\u010dutek topline, ki je po mojem mnenju zelo zna\u010dilen za Malte\u017eane. Zelo gostoljuben narod smo. Ker je ta tip glasbe te\u017eko najti, se mi je zdelo, da lahko stopim v vlogo tistega, ki odpre vrata in ljudi spusti noter. Rad bi, da imate enako izku\u0161njo kot jaz, da do\u017eivite to toplino in ob\u010dutek pripadanja na kraju, kjer tega ne bi pri\u010dakovali. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Film
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm je svetovno premiero do\u017eivel na za\u010detku leto\u0161njega leta na festivalu v G\u00f6teborgu na \u0160vedskem. Foto: Demiurg distribucija<\/p>\n

Nenu v nekem prizoru lokalnega to\u010daja spra\u0161uje po starih pevskih sopotnikih in izve, da so ve\u010dinoma \u017ee vsi pomrli. Je bil pri tem projektu v zraku ob\u010dutek, da ga morate posneti, dokler ga \u0161e lahko? <\/p>\n

Da \u2026 \u010cutil sem zelo veliko potrebo, da vse te stvari spravim na film, preden izginejo. Dejstvo je, da se bli\u017eamo generacijskemu prepadu in da \u0161tevilni vidiki tradicionalnega malte\u0161kega \u017eivljenja preprosto izginjajo. Na podobno dilemo sem naletel \u017ee, ko sem snemal film Luzzu. Ko preu\u010duje\u0161 tradicionalne na\u010dine izdelave \u010dolnov in ribarjenja, hodi\u0161 okrog ribi\u010dev in kar naprej sli\u0161i\u0161: “Oh, ravno ste ga zgre\u0161ili. Pravkar je umrl poslednji \u010dlovek, ki bi ti povedal vse, kar te zanima.” Ta stavek se je ponavljal kot refren in pri \u017bejtune sem ga spet sli\u0161al.<\/p>\n

Trenutno se na Malti odvija pravcata vojna za zemljo \u2013 in pri tem se nam ni treba soo\u010diti z zavojevalsko vojsko, pa\u010d pa z invazijo urbanega razvoja, ki de\u017eelo po\u017eira in razkraja od znotraj. Logi\u010dno je, da se ljudje po\u010dutijo dezorientirano, odtujeno, dislocirano in brez ob\u010dutka kontinuitete s tem, kar se je na Malti dogajalo, vsaj tako se zdi, \u0161e pred nekaj minutami.<\/p>\n

Alex Camilleri<\/p>\n

Najti Nenuja je bilo te\u017eko prav zato, ker je samo \u0161e pe\u0161\u010dica tipov njegove generacije, ki se s tem ukvarjajo. Pred petnajstimi ali dvajsetimi leti bi bila moja naloga ob\u010dutno la\u017eja, ampak tega ne morem spremeniti. \u010ce se vrnem k tistemu prvemu ve\u010deru, ko sem \u0161el poslu\u0161at g\u0127ano v \u017bejtun, se je zgodilo \u0161e nekaj pomembnega. Opazil sem, da so bolj pozno zve\u010der pri\u0161li mladi ljudje, ki so peli s starej\u0161imi. To je bil zame klju\u010den trenutek: \u010deprav takrat \u0161e nisem imel scenarija, sem vedel, da tokrat ne bom pripovedoval zgodbe o izumirajo\u010di ve\u0161\u010dini. En tak film sem namre\u010d \u017ee posnel in tokrat sem hotel sicer iskren, ampak bolj optimisti\u010den zaklju\u010dek. Ko sem videl, da g\u0127ano pojejo tudi mulci, sem dojel, da je glasba v osnovi nekaj drugega kot tradicionalno ribi\u0161tvo. Folklornega petja ne ogro\u017eajo podnebne spremembe, vladne regulacije ali velika podjetja, petje je nesnovna dedi\u0161\u010dina, ki \u017eivi v nas in je neskon\u010dno prenosljiva \u2013 dokler obstaja vsaj \u0161e en \u010dlovek, ki jo lahko preda naprej. Ta plat malte\u0161ke kulture bi torej lahko pre\u017eivela silnice modernizacije, ki so v zadnjih letih tako temeljito pregnetle celotno dr\u017eavo.<\/p>\n

Ve\u010dinoma delate z nepoklicnimi igralci, kar je razumljivo, saj bo tradicionalno petje ali izdelovanje \u010dolnov najbolje upodobil nekdo, ki se s tem ukvarja \u017ee vse \u017eivljenje. Kak\u0161ni pa so izzivi tega, da delate s starej\u0161imi ljudmi, ki morajo prvi\u010d v \u017eivljenju stati pred kamero, se nau\u010diti dialoge na pamet in podobno? Posku\u0161ate \u010dim ve\u010d posneti v prvem poskusu, da ohranite sve\u017eino, ali pa stavite na temeljite priprave?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Camilleri
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCamilleri je leta 2022 na podelitvi nagrad independent spirit prejel nagrado za “re\u017eiserja, na katerega je treba biti pozoren”. Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n

Ta film ne bi niti obstajal, \u010de ne bi na\u0161el Nenuja. Iskal sem nekoga, ki ne samo, da ima tehni\u010dno znanje, ampak ima glasbo v svojih kosteh, z njo \u017eivi \u017ee vse \u017eivljenje. Te stvari gledalci opazijo, tudi \u010de ne poznajo teme, ki jo obravnava film. Lahko bi mi ponudili Anthonyja Hopkinsa, pa bi ga spodil, ker vem, da mu ta vloga ne bi uspela. Mora biti resni\u010den tip. Poklicni igralci ti tudi ne dajo dostopa do celotne svoje preteklosti in skupnosti, kar je prav tako pomembno za avtenti\u010dnost, ki jo film potrebuje.<\/p>\n

Nenu je obvladal ta vokalno zahteven na\u010din petja, obenem pa je imel tudi neverjetno karizmo. \u010cloveku izvabi nasmeh, kar prime te, da bi \u0161el z njim na pot. Zdelo se mi je, da se bodo gledalci v njegovi dru\u017ebi po\u010dutili tako, kot sem se sam. Ampak da, obenem pa je bil to njegov filmski debi pri osemdesetih letih. Morali smo upo\u0161tevati njegova leta in to, da se loteva ne\u010desa zanj popolnoma novega. Hvale\u017eni smo bili za vse, kar nam je dal, in se trudili proces dela kar najbolj prilagoditi njemu, in ne obratno. Po mojem mnenju je to nujno pri kakr\u0161nem koli delu z natur\u0161\u010diki: scenarij mora\u0161 napisati tako, da jim ustreza, in od njih ne more\u0161 pri\u010dakovati, da bodo tako fleksibilni kot poklicni igralci. Delo z natur\u0161\u010diki te nau\u010di prepoznavati prilo\u017enosti, kar je za re\u017eiserja klju\u010dno. Stvari se ne da nikoli na\u010drtovati do zadnje podrobnosti, vedno mora\u0161 biti pripravljen improvizirati na kraju samem.<\/p>\n

Nenu je bil tako velika pridobitev za na\u0161 film, da sem bil pripravljen spremeniti vse, kar je bilo treba, da bi se po\u010dutil samozavestno. Predvsem sem moral na glavo obrniti naravo obeh protagonistov. Moja prvotna ideja je bila stari glasbeni ma\u010dek, ki je robat in zakrknjen karakter, zahteven maestro \u2013 to bi bil sicer tudi kli\u0161e, ki ste ga najbr\u017e \u017ee videli v kakem drugem filmu. Ampak pred seboj sem imel ne\u017enega, nasmejanega starega gospoda, s katerim je neznansko lahko shajati. To sem moral preprosto sprejeti in popraviti scenarij tako, da je glavna junakinja postala njegovo nasprotje: Mar je bila v prvem osnutku mlada, naivna, \u017eivahna mlada \u017eenska, ki ni ravno prepri\u010dana o sebi. Potem sem jo napisal tako, da je resnej\u0161a, ostrej\u0161a in zelo samozavestna. To je zanimiv obrat od stereotipne dinamike in od filma, ki je bil moj navdih \u2013 Fellinijeve Ceste. <\/p>\n

Kako ste pristopili h glasbi za \u017bejtune? G\u0127ana je na\u010deloma improviziran \u017eanr verznih dvobojev, ampak predstavljam si, da ste pesmi pripravili vnaprej. <\/p>\n

Moja prvotna ideja je bila stari glasbeni ma\u010dek, ki je robat in zakrknjen karakter, zahteven maestro. Ampak pred seboj sem imel ne\u017enega, nasmejanega starega gospoda, s katerim je neznansko lahko shajati. To sem moral preprosto sprejeti in popraviti scenarij.<\/p>\n

Alex Camilleri<\/p>\n

V filmu je pribli\u017eno od 30 do 40 glasbenih kompozicij. Vse je bilo treba pripraviti vnaprej, ampak obenem pa upodabljamo improviziran glasbeni slog. Ponovil sem tehniko “na\u010drtovanih improvizacij”, ki sem jo uporabil \u017ee pri svojem prvem filmu. Nenuja in Michelo, ki igra Mar, sem povabil, naj si spontano izmislita besedila za svoje pesmi. Improviziramo, dokler ne najdemo ne\u010desa, kar nam je res v\u0161e\u010d, ampak na tej to\u010dki je potem treba besedilo fiksirati v scenariju. Pesmi se rodijo iz improvizacije, ampak ne ravno v trenutku pred kamero. Posamezne pesmi so povezane s koreografijo, koreografija pa je odvisna od prostora \u2013 zato je bilo treba zelo natan\u010dno odmeriti dol\u017eino pesmi in klju\u010dne to\u010dke v samih pesmih, ki sva jih nato z direktorjem fotografije uskladila s polo\u017eaji igralcev na sami lokaciji. Tega se ne da narediti na vajah, biti mora\u0161 na sami lokaciji in umestiti glasbo v tridimenzionalni prostor. Skratka, potrebne so bile kar temeljite priprave, da smo lahko ustvarili vtis spontanosti in naravnosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Micheli
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMicheli Farrugii se odpirajo vrata tudi v tujino: letos je imela manj\u0161o vlogo v tretji sezoni serije Enola Holmes. Foto: Demiurg distribucija<\/p>\n

Michela Farrugia je nastopila \u017ee v filmu Luzzu in spomnim se, da sem si takrat \u017eelela izvedeti ve\u010d o njenem liku, ker je bila igralka tako karizmati\u010dna. Ste iskali prilo\u017enost za ponovno sodelovanje z njo? <\/p>\n

Svojo vlogo v filmu Luzzu je posnela v pribli\u017eno petih dneh in to je bila tudi njena prva filmska vloga. Stara je bila 21 let, ampak \u017ee takrat je bilo o\u010ditno, da je energi\u010dna, samozavestna in predana ter da igralsko po\u010dne zanimive stvari. Zdelo se mi je, da imava nedokon\u010dane posle. \u017bejtune sem sicer pisal \u010disto lo\u010deno od tega, ampak kmalu se je izkazalo, da bo v sredi\u0161\u010du zgodbe mlada \u017eenska. Kot scenarist mora\u0161 biti dovolj discipliniran, da si vnaprej za nobeno vlogo ne predstavlja\u0161 to\u010dno dolo\u010denega igralca; napisati mora\u0161 lik in se pri tem \u010dim manj omejevati. Sem pa imel to sre\u010do, da sem pri sebi vedel, da je v Michelini generaciji cel kup nadarjenih igralcev in da bom lahko koga na\u0161el. Ko sem na\u0161el Nenuja in po njegovih potrebah spremenil scenarij, sem si \u0161e enkrat ogledal lik Mar in na lastno zadovoljstvo opazil, da bi bila resni\u010dno pisana na ko\u017eo Micheli. Pripravljena je bila \u017ertvovati leto svojega \u017eivljenja za vaje z Nenujem, kar je bilo izredno darilo zame \u2013 razumela je, kako pomembno je zame, da delamo z natur\u0161\u010dikom.<\/p>\n

“Tisti, ki so bili pametni, so se \u017ee zdavnaj pobrali,” na neki to\u010dki izjavi Mar. Ta ob\u010dutek je bil prisoten \u017ee v filmu Luzzu: realnost oto\u0161kega \u017eivljenja, ki mladim ne ponuja mo\u017enosti za obetavno \u017eivljenje in prihodnost. Ampak zdi se, da va\u0161a filma zagovarjata prav nasprotno stali\u0161\u010de. \u017divljenje se seveda ne more ostati tak\u0161no, kakr\u0161no je bilo pred stotimi leti, vendarle pa obstaja tudi na\u010din, kako iti naprej, ne da bi zavrgli vso tradicijo. <\/p>\n

Nisem hotel ponuditi preve\u010d romantiziranega pogleda na Malto, hotel sem biti iskren glede tega, kako je \u017eiveti tam. Odlo\u010ditev, da bo\u0161 ostal na Malti, ne sme ignorirati tega, kar je dr\u017eava postala. Sprejeti mora\u0161 temo s svetlim in videti mo\u017enosti v svoji domovini.<\/p>\n

Alex Camilleri<\/p>\n

To je zelo lepa interpretacija filma, strinjam se z ve\u010dino tega, kar ste povedali. Ne vem, kaj se zgodi z Mar, ko je filma enkrat konec. Tega si niti ne \u017eelim vedeti, saj gledalec nima ve\u010d o \u010dem razmi\u0161ljati, \u010de so vsa vpra\u0161anja odgovorjena \u017ee v okviru filma. Ampak vem pa, da bo, \u010de bo kdaj zapustila Malto, to naredila iz “pravih” razlogov. Na za\u010detku zgodbe ho\u010de samo pobegniti, ker je cini\u010dna in naveli\u010dana svoje domovine. V resnici je zelo tipi\u010dna prebivalka majhnega kraja. Trenutno se na Malti odvija pravcata vojna za zemljo \u2013 in pri tem se nam ni treba soo\u010diti z zavojevalsko vojsko, pa\u010d pa z invazijo urbanega razvoja, ki de\u017eelo po\u017eira in razkraja od znotraj. Logi\u010dno je, da se ljudje po\u010dutijo dezorientirano, odtujeno, dislocirano in brez ob\u010dutka kontinuitete s tem, kar se je na Malti dogajalo, vsaj tako se zdi, \u0161e pred nekaj minutami. Mar sploh ne krivim za cinizem, ki ga \u010duti \u2013 to je zelo obi\u010dajno za njeno generacijo. Jasno, da se ozirajo onkraj doma\u010de obale, v tujino, kjer bi imeli ve\u010d prilo\u017enosti in kjer bi lahko prispevali k dru\u017ebi. Njen razvojni lok je v tem, da najde ob\u010dutek pripadnosti, kjer ga je najmanj pri\u010dakovala, kar je odmev moje lastne zgodbe. Nisem pa hotel ponuditi preve\u010d romantiziranega pogleda na Malto, hotel sem biti iskren glede tega, kako je \u017eiveti tam. Odlo\u010ditev, da bo\u0161 ostal na Malti, ne sme ignorirati tega, kar je dr\u017eava postala. Sprejeti mora\u0161 temo s svetlim in videti mo\u017enosti v svoji domovini. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n

“Angle\u017ei so od\u0161li pred \u0161estdesetimi leti, ampak v glavah smo \u0161e vedno kolonizirani,” se jezi eden od glasbenikov v filmu. Je v sodobni malte\u0161ki dru\u017ebi \u0161e vedno prisotna dvojnost kot posledica arabskih in britanskih vplivov v zgodovini?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Manj\u0161o
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tManj\u0161o vlogo v filmu ima tudi glasbenik Michael Azzopardi (na sredini), ki predstavlja sodobno malte\u0161ko glasbeno sceno. Foto: Demiurg distribucija<\/p>\n

Oh, seveda. \u017bejtune je zgodba o kontrastih, o dveh razli\u010dnih plateh kulture, o trku spolov in generacij. Zadnje poglavje malte\u0161ke kolonialne zgodovine se je kon\u010dalo v \u0161estdesetih \u2026 Pa se je res? Dolge lovke kolonializma so na neki na\u010din \u0161e vedno prisotne: mentaliteta ljudi, institucije, predsodki \u2013 vse to je v dru\u017ebo vsajeno neverjetno globoko. Tudi glasba je podro\u010dje, kjer so vidne posledice kolonialnih predsodkov. Generacija mojih star\u0161ev je odra\u0161\u010dala v duhu, da je vse, kar je tuje, avtomati\u010dno tudi bolj\u0161e od vsega malte\u0161kega. Kdo nam je vsadil to idejo in zakaj smo ji verjeli? Zakaj zavra\u010damo nekaj, kar je tako tesno povezano z du\u0161o naroda, kot je tradicionalna glasba? Mainstreamovska kultura g\u0127ane preprosto ni hotela jemati resno ali prepoznati njenega poeti\u010dnega potenciala.<\/p>\n

Otok je razdeljen glede na dru\u017ebeni razred in glede na jezik, ampak pod \u010drto smo \u0161e vedno tukaj. \u010ceprav Zejtune na prvi pogled ni tako zelo politi\u010den film kot moj prej\u0161nji, Luzzu, je treba samo pogledati malo pozorneje in videli boste, da se pod glasbo skriva ogromno bole\u010dine zaradi vseh razkolov.<\/p>\n

V filmu se po\u0161alite tudi na ra\u010dun kulture \u010drtanja: Mar Nenuju “prepove” poslu\u0161ati njegovega najljub\u0161ega pevca, ker se je izkazal za groznega \u010dloveka. <\/p>\n

Ne vem, kak\u0161en je trenutno diskurz okrog kulture \u010drtanja, ampak v obdobju, ko sem pisal scenarij, v letih 2020 in 2021, smo vsi razmi\u0161ljali o tem. G\u0127ana se dotakne vpra\u0161anja, ki se pojavlja v vseh vejah kulture: kaj sme\u0161 re\u010di in \u010desa ne? Folklorni pevec na umetelen na\u010din izrazi, kar je hotel povedati, ne da bi to izrecno imenoval. V odnosu med dvema pevcema vedno obstaja nevarnost \u2013 \u0161e posebej, \u010de se dobro poznata \u2013, da bosta drug proti drugemu v svoji pesni\u0161ki bitki uporabila osebne informacije. Vedno gre\u0161 lahko predale\u010d. Pevci s svojimi verzi vedno poplesujejo na meji, ampak \u010de uporabijo dovolj eleganten jezik, se jim lahko posre\u010dijo tudi precej velike \u017ealjivke. Ko sem opazoval to dinamiko, sem seveda opazil velik scenaristi\u010dni potencial: ker se bosta glavna lika postopoma zbli\u017eala, bosta vedela za \u0161ibkosti drug drugega in to ju bo \u0161e tesneje povezalo. Ampak obenem ju bo to oboro\u017eilo za morebitni dvoboj. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tZejtune – napovednik<\/p>\n

\t\t\t\tPremiera filma Zejtune malte\u0161ko-ameri\u0161kega re\u017eiserja Alexa Camillerija<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“Nepo\u0161teno je pri\u010dakovati, da bo kateri koli posameznik govoril v imenu celotnega naroda. Tega nisem niti posku\u0161al. Pomenijo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":218446,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[53129,53131,3540,53132,62,37,58,60,38,89,90,53130],"class_list":["post-218445","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-alex-camilleri","tag-ghana","tag-malta","tag-malteski-film","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija","tag-zejtune"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117228665199255061","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218445","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=218445"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218445\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/218446"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=218445"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=218445"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=218445"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}