{"id":218593,"date":"2026-09-07T09:53:13","date_gmt":"2026-09-07T09:53:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/218593\/"},"modified":"2026-09-07T09:53:13","modified_gmt":"2026-09-07T09:53:13","slug":"radko-polic-rac-skrivnost-njegovega-vzdevka-in-otrostvo-ki-ga-je-zaznamovalo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/218593\/","title":{"rendered":"Radko Poli\u010d Rac: Skrivnost njegovega vzdevka in otro\u0161tvo, ki ga je zaznamovalo"},"content":{"rendered":"

V zgodovini slovenskega gledali\u0161\u010da in filma obstajajo igralci, ki igrajo, in obstajajo tisti, ki na odru preprosto so. Radko Poli\u010d Rac je bil slednje.<\/p>\n

Bil je vulkan energije, \u010dlovek brez filtrov in umetnik. Slovensko kulturo zaznamoval tako globoko, da si brez njega nacionalne identitete sploh ne moremo predstavljati. Njegov obraz, preoran z brazgotinami \u017eivljenja, in tisti zna\u010dilen, hripav glas sta bila desetletja sinonim za vrhunsko interpretacijo.\u00a0<\/p>\n

Radko Poli\u010d Rac
\n\"SpoznajteFoto: Zajem slike YouTube \u2013 Radko Poli\u010d \u2013 Rac: Od otro\u0161tva v Berlinu do prve golote na slovenskem odru in legendarne poti med filmom in gledali\u0161\u010dem.<\/p>\n

Kdo je bil v resnici Radko Poli\u010d Rac?\u00a0Mo\u0161ki, ki je prvi na slovenskem odru<\/a> stal popolnoma gol, in zakaj se ga bomo spominjali kot zadnjega pravega igralskega boema, ki je \u017eivel ve\u010d \u017eivljenj hkrati?<\/p>\n

Skrivnost vzdevka Rac in otro\u0161tvo med ru\u0161evinami Berlina<\/p>\n

Zgodba Radka Poli\u010da se za\u010dne sredi druge svetovne vojne v Beli krajini. Rodil se je materi Miljevi in o\u010detu Radku Poli\u010du, vplivnemu politiku in publicistu. \u010ceprav se ga je ves svet spominjal po njegovem priimku, je bil vzdevek Rac tisti, ki je dolo\u010dal njegovo bistvo. Malo ljudi ve, da ta vzdevek ni bil umetni\u0161ki psevdonim, temve\u010d spomin na njegovo najzgodnej\u0161e otro\u0161tvo. Kot majhen de\u010dek je namre\u010d hodil na prav poseben na\u010din \u2013 z zna\u010dilno otro\u0161ko \u00bbra\u010djo hojo\u00ab. Kar bi za nekoga bila telesna nerodnost, je Radko spremenil v svojo blagovno znamko, ki se ga je dr\u017eala vse do zadnjega diha.<\/p>\n

Zaradi o\u010detove diplomatske in voja\u0161ke slu\u017ebe je bil Rac \u017ee kot otrok dr\u017eavljan sveta. Med letoma 1945 in 1949 je dru\u017eina \u017eivela v Beogradu, nato pa so se leta 1951 preselili v Berlin, kjer je o\u010de vodil jugoslovansko voja\u0161ko misijo. Opazovanje povojnega Berlina, mesta, ki se je dvigovalo iz pepela, je v mladem Radku pustilo neizbrisen pe\u010dat. Ta razpetost med razli\u010dnimi jeziki in kulturami mu je dala \u0161irino, ki jo je kasneje s pridom uporabljal pri grajenju svojih kompleksnih likov. Ko se je dru\u017eina leta 1954 kon\u010dno ustalila v Ljubljani, je mladi Rac v sebi \u017ee nosil svetovljanski duh, ki ga slovenska zaprtost nikoli ni mogla ukrotiti.<\/p>\n

Naklju\u010dje? Tako Milena Zupan\u010di\u010d kot Polde Bibi\u010d sta se poslovila \u2026<\/a><\/p>\n

\u0160ok na odru: Ko je Rac slekel slovenske tabuje<\/p>\n

Radko Poli\u010d je bil upornik z razlogom. Svojo igralsko pot je za\u010del leta 1965 v \u0160tudentskem aktualnem gledali\u0161\u010du, a prelomnica, ki je \u0161okirala takratno konservativno javnost, se je zgodila kasneje. V uprizoritvi M\u00fcllerjevega Cementa je upodobil Dimitrija Ivagina in postal prvi igralec, ki se je na slovenskih odrih pojavil popolnoma gol.<\/p>\n

V tistem \u010dasu je bila to nepredstavljiva provokacija. A za Raca golota ni bila sredstvo za privabljanje klikov ali \u0161kandalov; bila je manifest njegove igralske filozofije. \u017delel se je razgaliti do konca \u2013 ne le fizi\u010dno, ampak predvsem duhovno. Njegova interpretacija je postavila nove standarde telesnega gledali\u0161\u010da pri nas. Rac ni le govoril besedila; on je igral z vsako mi\u0161ico, z vsako gubo na obrazu in z vsakim atomom svoje ranljivosti.<\/p>\n

Martin Ka\u010dur in Martinek Spak: Obrazi slovenske du\u0161e<\/p>\n

\u010ceprav je bil v gledali\u0161\u010du kralj (postal je nepogre\u0161ljiv \u010dlan ansambla SNG Drama Ljubljana), se je v srce naroda zapisal preko filmskih platov. Nastopil je v skoraj 60 celove\u010dernih filmih, a dve vlogi sta ostali nepremagljivi:<\/p>\n

Martin Ka\u010dur v filmu Idealist: Poli\u010dev prikaz tragi\u010dnega intelektualca, ki ga slovenska majhnost in neusmiljenost zlomita, ostaja ena najmo\u010dnej\u0161ih filmskih \u0161tudij v na\u0161i zgodovini. V Ka\u010durju je Rac ujel ves tisti slovenski idealizem, ki tr\u010di ob zid realnosti.
\nMartinek Spak v Desetem bratu: Tu je pokazal svojo divjo, neukrotljivo plat, ki je bila hkrati stra\u0161ljiva in neskon\u010dno tragi\u010dna.<\/p>\n

Njegova statistika je osupljiva: odigral je ve\u010d kot 50 vlog v TV filmih in serijah ter sooblikoval preko 100 radijskih iger. Njegov glas je postal del na\u0161e kolektivne podzavesti. Za svojo predanost je prejel vse, kar se v Sloveniji prejeti da \u2013 od Bor\u0161tnikovega prstana (2002) do Pre\u0161ernove nagrade za \u017eivljenjsko delo (2007).<\/p>\n

Ne jo\u010di, Peter: Kje so danes igralci, ki so zaigrali v vlogi treh sirot?<\/a><\/p>\n

Zasebno \u017eivljenje: Ljubezni, ki so pisale zgodovino<\/p>\n

Zasebno \u017eivljenje Radka Poli\u010da je bilo prav tako dramati\u010dno kot njegove vloge na odru. Poro\u010den je bil trikrat, vsak zakon pa je bil del slovenske umetni\u0161ke zgodovine. V prvem zakonu z Zalko Hace se mu je rodil sin Matev\u017e, kasneje pa je v zakonu z igralko Barbaro Levstik dobil sina Arno\u017ea.<\/p>\n

Morda najbolj ikoni\u010den pa je bil njegov odnos z legendarno Mileno Zupan\u010di\u010d. Bila sta \u201cit\u201d par tistega \u010dasa, umetnika, ki sta skupaj ustvarjala magijo na odru in pred kamero. \u010ceprav sta se njuni poti v zasebnosti kasneje raz\u0161li, sta ostala globoko povezana in spo\u0161tljiva drug do drugega. Rac o svojih ljubeznih, pa tudi o svojih napakah, nikoli ni mol\u010dal. Bil je brutalno iskren glede svojega pitja, svojih strahov in svoje strasti do \u017eivljenja.<\/p>\n

Zadnje poglavje<\/p>\n

Leta 2020, le dve leti pred njegovo smrtjo, je iz\u0161el biografski roman z enostavnim naslovom \u00bbRac\u00ab, ki ga je po njegovih pripovedovanjih zapisala Petra Pogorevc. Knjiga je postala takoj\u0161nja uspe\u0161nica, saj razkriva \u010dloveka, ki je \u017eivel intenzivno, ki je ve\u010dkrat do\u017eivel klini\u010dno smrt in se vsaki\u010d vrnil, da bi nam povedal \u0161e eno zgodbo.<\/p>\n

Radko Poli\u010d Rac nas je zapustil leta 2022, a njegova zapu\u0161\u010dina sije mo\u010dneje kot kdajkoli prej. U\u010di nas, da je prava umetnost mo\u017ena le takrat, ko odvr\u017eemo vse maske. Bil je zadnji iz generacije, ki ni igrala za v\u0161e\u010dke, ampak za golo pre\u017eivetje duha. Radko Poli\u010d Rac ostaja na\u0161 ve\u010dni Idealist \u2013 mo\u0161ki, ki nam je pokazal, da je v redu biti ra\u010dje neroden, \u010de le zna\u0161 v svojem srcu leteti visoko nad povpre\u010djem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V zgodovini slovenskega gledali\u0161\u010da in filma obstajajo igralci, ki igrajo, in obstajajo tisti, ki na odru preprosto so.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":218594,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[53170,30697,114,53171,6074,53172,62,37,58,60,38,7073,3544,115],"class_list":["post-218593","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-biografija-rac","tag-borstnikov-prstan","tag-entertainment","tag-martin-kacur","tag-milena-zupancic","tag-radko-polic-rac","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenski-igralci","tag-sng-drama-ljubljana","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117229152555089242","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218593","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=218593"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218593\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/218594"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=218593"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=218593"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=218593"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}