{"id":219139,"date":"2026-09-07T18:12:09","date_gmt":"2026-09-07T18:12:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219139\/"},"modified":"2026-09-07T18:12:09","modified_gmt":"2026-09-07T18:12:09","slug":"eu-je-uvedla-oceno-popravljivosti-a-leto-pozneje-stirje-od-petih-se-vedno-nimajo-zahtevanih-podatkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219139\/","title":{"rendered":"EU je uvedla oceno popravljivosti, a leto pozneje \u0161tirje od petih \u0161e vedno nimajo zahtevanih podatkov"},"content":{"rendered":"

Proizvajalci morajo pri novih modelih upo\u0161tevati zahteve glede vzdr\u017eljivosti, popravljivosti, akumulatorjev, rezervnih delov in programske podpore, na energijski nalepki pa mora biti prvi\u010d navedena tudi ocena popravljivosti od A do E, pri \u010demer A pomeni najbolj\u0161o popravljivost.<\/p>\n

Jasna in dobro razdelana pravila<\/p>\n

Pravila gredo \u0161e dlje. Proizvajalci morajo zagotoviti dolo\u010dene klju\u010dne rezervne dele, in sicer v dolo\u010denem roku ter \u0161e ve\u010d let po koncu prodaje modela v EU. Za nekatere naprave morajo biti rezervni deli na voljo do sedem let po koncu prodaje, programske posodobitve pa najmanj pet let od trenutka, ko je bil zadnji kos dolo\u010denega modela dan na trg. Profesionalni serviserji morajo imeti omogo\u010den tudi nediskriminatoren dostop do programske oziroma vdelane programske opreme, potrebne za popravila.<\/p>\n

Pomemben del sistema je tudi evropska podatkovna zbirka EPREL, v kateri so za posamezne modele objavljeni podatki o popravljivosti, vklju\u010dno z informacijami o rezervnih delih, navodilih za popravilo in njihovih okvirnih cenah. Evropska komisija je z novimi pravili \u017eelela dose\u010di preprost cilj: da bi potro\u0161nik lahko \u017ee pred nakupom primerjal ne le kamere, procesorje in velikost zaslona, temve\u010d tudi to, kaj se bo zgodilo, ko bo telefon neko\u010d treba popraviti.<\/p>\n

\"Proizvajalci<\/p>\n

Proizvajalci morajo zagotoviti dolo\u010dene klju\u010dne rezervne dele, in sicer v dolo\u010denem roku ter \u0161e ve\u010d let po koncu prodaje modela v EU. Za nekatere naprave morajo biti rezervni deli na voljo do sedem let po koncu prodaje, programske posodobitve pa najmanj pet let od trenutka, ko je bil zadnji kos dolo\u010denega modela dan na trg.
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n

Teorija je en svet, praksa pa drug<\/p>\n

Toda dobro leto dni po za\u010detku veljavnosti pravil je slika precej druga\u010dna. Analiza<\/a> organizacij iFixit in Right to Repair Europe ka\u017ee, da velika ve\u010dina preverjenih pametnih telefonov zahtevanih informacij ne zagotavlja na na\u010din, kot ga predvidevajo evropska pravila.<\/p>\n

Od 2.334 zapisov v evropski zbirki EPREL jih je le pribli\u017eno 18 odstotkov vsebovalo povezave, prek katerih je bilo mogo\u010de razmeroma neposredno ugotoviti, kak\u0161ne so cene rezervnih delov, ali najti navodila za popravilo. Pri nadaljnjih 19 odstotkih je povezava sicer obstajala, vendar je vodila na splo\u0161no stran izdelka ali podporo, kjer zahtevanih navodil in cen rezervnih delov ni bilo. Pri pribli\u017eno polovici zapisov so bila polja za spletne povezave preprosto prazna.<\/p>\n

Ocena popravljivosti<\/p>\n

Ocena popravljivosti na energetski nalepki temelji na ve\u010d merilih, med drugim na zahtevnosti razstavljanja, vrsti potrebnega orodja in pritrdilnih elementov, razpolo\u017eljivosti rezervnih delov, trajanju programske podpore ter dostopnosti informacij za popravilo. Evropska komisija poudarja, da je A najbolj\u0161i in E najslab\u0161i razred popravljivosti.<\/p>\n

Pravila obenem dolo\u010dajo minimalne zahteve za vzdr\u017eljivost. Akumulator mora na primer po 800 ciklih polnjenja in praznjenja ohraniti najmanj 80 odstotkov za\u010detne zmogljivosti. Telefoni morajo prestati tudi dolo\u010dene preizkuse odpornosti proti padcem, praskam, prahu in vodi. Ideja je preprosta: telefon naj ne bo naprava, ki jo je treba ob prvi resnej\u0161i okvari zamenjati z novo.<\/p>\n

\"Ocena<\/p>\n

Ocena popravljivosti na energetski nalepki temelji na ve\u010d merilih, med drugim na zahtevnosti razstavljanja, vrsti potrebnega orodja in pritrdilnih elementov, razpolo\u017eljivosti rezervnih delov, trajanju programske podpore ter dostopnosti informacij za popravilo.
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n

Nekateri napotujejo celo h kitajskim spletnim prodajalcem<\/p>\n

\u0160e bolj nenavadni so primeri, pribli\u017eno pet odstotkov jih je, ko proizvajalec kot vir informacij o rezervnih delih ali celo popravilih navede spletne tr\u017enice, kot sta Temu ali AliExpress. Pri dodatnih osmih odstotkih je bilo kupcu naro\u010deno zgolj, naj pogleda priro\u010dnik, brez neposredne povezave do informacij, ki jih zahteva ureditev.<\/p>\n

Manjkajo\u010de informacije o\u010ditno niso vedno ovira za najbolj\u0161o mogo\u010do samooceno, kar je zelo problemati\u010dno. Analiza je izpostavila primere pametnih telefonov in tablic, pri katerih je proizvajalec navedel razred A za popravljivost, \u010deprav so bila polja, povezana z informacijami za popravilo, prazna oziroma so uporabnika usmerjala drugam. Sistem namre\u010d v pomembnem delu temelji na podatkih, ki jih prijavijo proizvajalci sami. EPREL sicer omogo\u010da vpogled v posamezne elemente ocene, vendar javnost nima nujno dostopa do celotne dokumentacije, na podlagi katere je proizvajalec dolo\u010dil kon\u010dni rezultat.<\/p>\n

Brez nalepke ni koristi<\/p>\n

Analiza je pokazala tudi, da zahtevana energijska nalepka v \u0161tevilnih primerih sploh ni bila prikazana ob telefonu. Na nem\u0161ki spletni strani MediaMarkta je bilo po navedbah analize brez obvezne energijske nalepke pribli\u017eno 30 odstotkov od 1.671 ponujenih pametnih telefonov. V fizi\u010dni trgovini MediaMarkt v Bruslju je nalepka manjkala pri 19 od 113 razstavljenih telefonov, torej pri pribli\u017eno enem od \u0161estih.<\/p>\n

\"Energetska<\/p>\n

Energetska nalepka mobilnih telefonov in tablic mora vsebovati tudi ocene in podatke o popravljivosti, a so te rubrike v velikem \u0161tevilu primerov prazne.
\n Foto: Repair Europe <\/p>\n

Podobno te\u017eavo so raziskovalci opazili tudi pri spletni prodaji. \u010ce nalepke ni, kupec seveda ne vidi niti ocene popravljivosti, \u010deprav jo mora za izdelke, ki sodijo pod pravila, proizvajalec zagotoviti. Evropska komisija sicer izrecno dolo\u010da, da mora biti nalepka pri prodaji na voljo in jasno povezana z dolo\u010denim modelom.<\/p>\n

Ne samo telefoni<\/p>\n

Te\u017eava o\u010ditno ni omejena na telefone. Right to Repair Europe in iFixit sta preverila tudi podatke za su\u0161ilne stroje, za katere so podobne zahteve za\u010dele veljati julija 2025. Pri 5.159 zapisih sta ugotovila, da pri pribli\u017eno 55 odstotkih modelov povezava v zbirki EPREL ni dejansko vodila do spletnega mesta, kjer bi uporabnik na\u0161el zahtevane informacije o rezervnih delih in popravilih.<\/p>\n

Pri nekaterih proizvajalcih mora uporabnik za dostop do podatkov ustvariti ra\u010dun, vnesti serijsko \u0161tevilko, poklicati podporo ali izpolniti spletni obrazec. Pri drugih povezava vodi zgolj na splo\u0161no stran proizvajalca. Formalno torej povezava obstaja, prakti\u010dno pa kupec \u0161e vedno ne dobi informacije, ki jo je \u017eelel.<\/p>\n

Kupcem omogo\u010diti dostop do celotne dokumentacije<\/p>\n

Proizvajalci podatke prijavijo, javnost pa nima vedno mo\u017enosti preveriti celotnega izra\u010duna. Pri sistemu, ki naj bi kupcem pomagal izbrati bolj popravljiv izdelek, je to pomembna omejitev.<\/p>\n

\u010ce naj bo ocena popravljivosti res uporabna, bi bilo zato smiselno, da proizvajalci objavijo celotno dokumentacijo, na kateri temelji njihova ocena. Obenem bi potrebovali tudi preprost evropski sistem, prek katerega bi lahko potro\u0161niki, serviserji in organizacije prijavili izdelek, ki pravil ne izpolnjuje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Proizvajalci morajo pri novih modelih upo\u0161tevati zahteve glede vzdr\u017eljivosti, popravljivosti, akumulatorjev, rezervnih delov in programske podpore, na energijski…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":219140,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,3447,82,422,4292,10549,84,83,62,37,58,60,38,11405],"class_list":["post-219139","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-digisvet","tag-economic","tag-evropska-unija","tag-mobilni-telefon","tag-popravilo","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tablica"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117231114902337289","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219139","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=219139"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219139\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/219140"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=219139"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=219139"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=219139"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}