odhodu Alojza Ihana<\/a> smo zelo \u017ealostni, prizadeti, sama tudi osebno. \u0160tiri desetletja sva bila ne le kolega in sodelavca, bila sva generacijska prijatelja. Drug do drugega sva imela zelo spo\u0161tljiv odnos, ki je v dana\u0161njih \u010dasih \u017ee redkost. Kadar je bilo treba, najve\u010dkrat zaradi strokovnih re\u010di, sva se vedno poklicala, \u017eelela sva sli\u0161ati razlago, mnenje, potrditev, preveritev pri drugem, in to brez velikih besed. Za velikim \u010dlovekom ostane velika praznina, ki se bo zdaj res zelo kazala, saj je imel izjemne sposobnosti na veliko podro\u010djih.<\/p>\n\u017de med epidemijo smo po jutranjih strokovnih raportih nekoliko pogosteje starej\u0161i kolegi \u0161e malo posedeli, kaj predebatirali, tudi o geopoliti\u010dnih razmerah ali doma\u010di politiki. Saj veste, profesor Ihan je bil vedno zelo kriti\u010den, sploh kar se ti\u010de zdravstva, njegovi pogledi pa so bili vedno zelo zanimivi. Vedno je z drugega zornega kota podal svoje mnenje in obi\u010dajno je bila potem v petek ta na\u0161a debata v Delu napisana, kar nas je vedno po svoje veselilo. V\u010dasih smo ga morda \u0161e nekako spodbudili ali mu dali kak\u0161no misel, on pa je to znal vedno tako lepo ubesediti.<\/p>\n
Profesor dr. Matja\u017e Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vro\u010dinska stanja, UKC Ljubljana<\/p>\n
Prof. dr. Ihan je bil izjemen zdravnik, mikrobiolog, u\u010ditelj in mentor. Bil je znanstvenik, ki je s svojo \u010dlove\u0161ko in intelektualno \u0161irino navdihoval \u0161tevilne generacije. S svojo predanostjo znanosti in medicini je pustil neizbrisen pe\u010dat na slovenskem intelektualnem prostoru in \u0161ir\u0161e. Bil je izjemen literat in pronicljiv kritik na\u0161e dru\u017ebe. Bil je na\u0161 sodelavec in prijatelj. Prek njegovih del in vrednot ga bomo ohranili v trajnem spominu.<\/p>\n
Mitja \u010cander, nekdanji direktor zalo\u017ebe Beletrina<\/p>\n
Alojz Ihan je bil nenavadna ptica slovenske literature, njegova pisava je bila izraz njegove samosvoje osebnosti, vedno zatopljene v refleksijo sveta in \u010dloveka v njem, a nikoli brez prefinjenega humorja, ki nam je sporo\u010dal, da so \u0161e tako neizpodbitne resnice tudi vsaj malo relativne. Bil je vsestranski ustvarjalec raznoterih \u017eanrov, od proze in poezije do esejistike. Ko se ozrem po tridesetletni Beletrinini zgodbi, se med prvimi spomnim na Lojzeta, na njegov roman Romanje za dva in psa, ki je zaznamoval na\u0161e za\u010detke, in seveda na njegovega Tihotapca, ki je iz\u0161el ob zadnjem knji\u017enem sejmu. Lojze je v pogosto vase zaprt literarni svet prina\u0161al sve\u017eino, neobremenjenost in neko posebno zavezanost literaturi, ki ni izhajala iz identitetnih, kaj \u0161ele kariernih vzgibov. Bil je zdravnik, ki je pisal, in pisatelj, ki je zdravil.<\/p>\n
Profesor dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem in\u0161titutu<\/p>\n
Profesor Ihan je bil res vsestranska osebnost. \u010clovek, ki je \u010dutil, da mora nekaj ve\u010d prispevati k dru\u017ebi, in s svojimi sposobnostmi je res prispeval veliko. Tako kot se je neutrudno anga\u017eiral ter izpostavil med pandemijo, je bil tudi gonilna sila anga\u017emaja za uvedbo terapije s celicami CAR-T v Sloveniji, skupaj s hematologi. Zelo dobro je spremljal najnovej\u0161e znanstvene preboje in ve\u010dkrat sva se pogovarjala o njih, ne samo z znanstvenega stali\u0161\u010da, ampak kaj to pomeni za medicino in zdravljenje ljudi. Po drugi strani pa je znal biolo\u0161ke procese predstaviti na zelo razumljiv na\u010din, v spominu imam \u0161e vedno njegovo prispodobo naprave za pripravo celic CAR-T kot orja\u0161ke bezgavke. Za njim bo ostala velika praznina v medicini.<\/p>\n
Doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vro\u010dinska stanja, UKC Ljubljana<\/p>\n
S smrtjo profesorja dr. Alojza Ihana smo izgubili izjemnega strokovnjaka, predanega u\u010ditelja in \u010dloveka, ki je znal znanost pribli\u017eati ljudem na na\u010din, kar je redkost tudi v akademskem svetu. Za ve\u010dino od nas je bil ve\u010d kot le profesor. Kot \u010dlan komisije pri mojem magisteriju je znal zdru\u017eiti strokovnost in \u010dlove\u0161kost. Ni bil le ocenjevalec, temve\u010d nekdo, ki je znal videti trud, radovednost in potencial.<\/p>\n
Pri delu z zapletenimi bolniki je bil vedno pripravljen pomagati, razmi\u0161ljati \u0161ir\u0161e in iskati re\u0161itve tam, kjer smo se drugi ustavili. Njegove razlage imunologije so bile jasne, razumljive in hkrati globoko strokovne. Ob strokovnih pogovorih je pogosto dodal kak\u0161en zakaj ali kako tam, kjer ju nih\u010de drug ni predvidel, in s tem omogo\u010dil dodatna strokovna razmi\u0161ljanja.<\/p>\n
V \u010dasu pandemije covid\u201119 je postal eden najpomembnej\u0161ih glasov razuma. Strokovno in mirno je ozave\u0161\u010dal tako strokovno kot lai\u010dno javnost o virusu, cepljenju in \u0161tevilnih zmotah, ki so kro\u017eile v negotovem \u010dasu. Njegov ton je bil vedno umirjen, premi\u0161ljen in spo\u0161tljiv, njegova sporo\u010dila pa neomajna v zavezanosti znanosti in odgovornosti do ljudi. Profesor Ihan je bil strokovnjak najvi\u0161jega kova, a hkrati izjemno \u010dlove\u0161ki, s \u0161tevilnimi talenti in interesi tudi izven medicine. Njegova zapu\u0161\u010dina ostaja v znanju, ki ga je delil, v ljudeh, ki jih je oblikoval, in v mirnem, razumnem glasu, ki ga bomo pogre\u0161ali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Profesorica dr. Tatjana Av\u0161i\u010d \u017dupanc, In\u0161titut za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Ob odhodu Alojza…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":21915,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[8988,9351,9352,9354,2955,9355,59,61,9356,62,37,58,60,38,9353,3982],"class_list":["post-21914","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-alojz-ihan","tag-delova-osebnost-leta","tag-knjiga","tag-matjaz-jereb","tag-medicina","tag-mitja-cander","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-roman-jerala","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tatjana-avsic-zupanc","tag-znanost"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116212893245660133","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21914","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=21914"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21914\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/21915"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=21914"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=21914"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=21914"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}