{"id":219229,"date":"2026-09-07T19:40:11","date_gmt":"2026-09-07T19:40:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219229\/"},"modified":"2026-09-07T19:40:11","modified_gmt":"2026-09-07T19:40:11","slug":"nekaj-let-po-tem-ko-so-dedicem-vrnili-sliko-vasilija-kandinskega-to-prodajajo-naprej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219229\/","title":{"rendered":"Nekaj let po tem, ko so dedi\u010dem vrnili sliko Vasilija Kandinskega, to prodajajo naprej"},"content":{"rendered":"


\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Gre za sliko Barvito \u017eivljenje, ki jo je leta 2023 po ve\u010d letih sodnih sporov nazaj dobila dru\u017eina nekdanjega lastnika.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vasilij
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVasilij Kandinski, Barvito \u017eivljenje, 1907. Foto: Wikipedia<\/p>\n

Vasilij Kandinski je sliko ustvaril leta 1907, se pravi nekaj let, preden je uresni\u010dil prelomen prehod k abstrakciji. Dra\u017ebena hi\u0161a Christie’s bo na dra\u017ebi sliko ponudila 14. oktobra. O sliki so svetovni mediji pisali pred nekaj leti, saj so se za njeno vrnitev dolgo potegovali dedi\u010di prvotnih lastnikov – judovske zbirateljske dru\u017eine Lewenstein. Slika, ki je bila odtujena v \u010dasu nacizma, je desetletja visela v m\u00fcnchenski galeriji Lenbachhaus, leta 2023 pa je bavarski de\u017eelni parlament odobril vra\u010dilo slike.<\/p>\n

Prelomno delo, ki napoveduje umetnikovo nadaljnjo pot
Slika, naslikana v tehniki tempere, nosi v izvirniku naslov La Vie m\u00e9lang\u00e9e. “Gre za prelomno delo, ki povzema umetnikovo vizualno govorico in napoveduje izjemen razvoj njegovega sloga v poznej\u0161ih letih,” je povedal Keith Gill z oddelka za umetnost 20. in 21. stoletja pri dra\u017ebeni hi\u0161i Christie’s. Delo hkrati globoko korenini v kulturnem izro\u010dilu umetnikove rodne Rusije.<\/p>\n

Kandinski je v spoju staroruskih motivov in pravlji\u010dnih likov ustvaril poklon ruskim tradicijam, s tem pa nasprotje duhu \u010dasa prizadevanj carja in ruske elite, ki so se takrat ozirali k zahodni kulturi. Delo, velikosti 130 \u00d7 162,5 centimetra, je naslikal med prebivanjem v Parizu, ka\u017ee pa vplive fovizma, simbolizma in secesije. Pri dra\u017ebeni hi\u0161i Christie’s navajajo, da je bila slika leta 1907 razstavljena na presti\u017enem Jesenskem salonu v Parizu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vasilij
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVasilij Kandinski spada med vodilne slikarje, ki so na za\u010detku 20. stoletja orali ledino v abstraktni umetnosti. Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vasilij
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVasilij Kandinski (1866\u20131944). Foto: Wikipedia<\/p>\n

Leta 1927 je sliko pridobil zbirateljski par Lewenstein iz Amsterdama. Po smrti mo\u017ea Emanuela Alberta Lewensteina je nato njegova vdova Hedwig Lewenstein-Weyermann sliko leta 1938 prepustila muzeju v Amsterdamu v dolgoro\u010dno izposojo, preden je pobegnila pred nacisti v ZDA. Po nacisti\u010dni zasedbi Nizozemske je muzejsko osebje brez dovoljenja dru\u017eine sliko prodalo in tako se je za\u010dela njena pot menjavanja lastnikov. Po podatkih hi\u0161e Christie’s jo je kupil zbiratelj Salomon B. Slijper. Njegova dru\u017eina je nato sliko leta 1972 prodala Bavarski de\u017eelni banki, ta pa jo je leta 1973 dala v dolgoro\u010dno izposojo muzeju Lenbachhaus.<\/p>\n

Dedi\u010di se odlo\u010dijo za to\u017ebo
Potomci zbirateljskega para Lewenstein so si pozneje ve\u010d let prizadevali za vrnitev slike. Zatrjevali so, da je dru\u017eina sliko leta 1938, preden je pred nacisti pobegnila v ZDA, dala v hrambo nekemu amsterdamskemu muzeju, nato pa je bila prodana brez dovoljenja. Leta 2015 so se dedi\u010di Lewensteinov obrnili na BayernLB, da bi jim vrnili delo, vendar so takrat dobili negativen odgovor. To\u017eniki so trdili, da bi banka morala vedeti, da je \u0161lo za ukradeno umetnino. “Nakup slike je organiziral Lenbachhaus, ki ima mo\u017enost, da razi\u0161\u010de njen izvor in ugotovi, ali je verjetno, da so jo zaplenili nacisti.”<\/p>\n

Komisija, ki je izdajala priporo\u010dila ob spornih primerih umetnin, zaplenjenih v \u010dasu nacizma, je menila, da ni dokazov, da je dru\u017eina sliko leta 1940 prostovoljno predala dra\u017ebeni hi\u0161i. Kot je ugotovila, je uslu\u017ebenec muzeja septembra 1940 sliko po kurirju poslal v dra\u017ebeno hi\u0161o v imenu neznane osebe in jo tam ponudil v prodajo. Kot je \u0161e navedla komisija, \u0161tevilni znaki ka\u017eejo na to, da je bila slika zase\u017eena v povezavi s sistemati\u010dnim nacisti\u010dnim preganjanjem judovskega prebivalstva. Bavarski de\u017eelni parlament je leta 2023 odobril vra\u010dilo slike.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kandinski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKandinski je leta 1896 \u0161tudiral tudi v \u0161oli Antona A\u017ebeta. Foto: EPA<\/p>\n

Vasilij Kandinski se je rodil leta 1866 v Moskvi. V M\u00fcnchnu je \u0161tudiral pri slovenskem slikarju Antonu A\u017ebetu (1862\u20131905). Med letoma 1906 in 1907 je \u017eivel v francoskem mestu Sevres, kjer se je usmeril k ekspresionizmu. Svoja zgodnja platna je razstavil s skupino Die Br\u00fccke (Most). Po ustanovitvi skupine Der Blaue Reiter (Modri jezdec) so dru\u017eno pripravili ve\u010d razstav, leta 1914 se je vrnil v rodno Moskvo. \u0160tiri leta pozneje je postal profesor na akademiji, nato \u010dlan ljudskega komisariata za vzgojo in izobra\u017eevanje. Leta 1921 je emigriral v Berlin, kjer je pou\u010deval na \u0161oli Bauhaus do leta 1933, ko se je pred nacisti\u010dnim re\u017eimom umaknil v Pariz. Leta 1939 je dobil francosko dr\u017eavljanstvo. Umrl je leta 1944 v kraju Neuilly-sur-Seine pri Parizu. Spada med najpomembnej\u0161e in najbolj prelomne umetnike 20. stoletja, enega od za\u010detnikov abstraktnega slikarstva. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Gre za sliko Barvito \u017eivljenje, ki jo je leta 2023 po…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":219230,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[19569,1542,114,62,2560,37,58,60,38,53266,115],"class_list":["post-219229","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-christies","tag-drazba","tag-entertainment","tag-si","tag-slikarstvo","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vasilij-kandinski","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117231460854124959","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219229","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=219229"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219229\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/219230"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=219229"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=219229"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=219229"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}