Ministrstvo za demografijo, dru\u017eino in socialne zadeveje pred dnevi objavilo nov javni razpis za izbor upravi\u010dencev za razdeljevanje pomo\u010di v hrani kon\u010dnim prejemnikom in izvajanje spremljevalnih ukrepov v letih 2027\u20132029. Predvidena vi\u0161ina sredstev zna\u0161a okoli 1,89 milijona evrov.<\/p>\n
V letu 2025 so humanitarne organizacije razdelile 3599 ton hrane. Pomo\u010d je prejelo 119.676 prejemnikov po vsej Sloveniji, 63.530 jih je bilo vklju\u010denih tudi v spremljevalne ukrepe, so februarja letos sporo\u010dili s tedanjega ministrstva za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti. Najve\u010dji organizaciji, ki pomagata ljudem s prehranskimi paketi, sta tradicionalno Rde\u010di kri\u017e Slovenije in Slovenska karitas.<\/p>\n
Stopnja tveganja rev\u0161\u010dine se pove\u010duje<\/p>\n
Potreb po pomo\u010di je vse ve\u010d. Stopnja tveganja rev\u0161\u010dine v Sloveniji je lani narasla na 14,3 odstotka, kar je za 1,1 odstotne to\u010dke ve\u010d kot leto prej. Z dohodkom pod pragom tveganja rev\u0161\u010dine je \u017eivelo pribli\u017eno 298.000 oseb oziroma 22.000 ve\u010d kot leta 2024, je februarja letos sporo\u010dil Statisti\u010dni urad RS (Surs).<\/p>\n
Prag tveganja rev\u0161\u010dine je za eno\u010dlansko gospodinjstvo zna\u0161al 1021 evrov na mesec in je bil za 40 evrov vi\u0161ji kot leto prej. Za \u0161tiri\u010dlansko dru\u017eino, v kateri sta odrasla in dva otroka, mlaj\u0161a od 14 let, je prag zna\u0161al 2144 evrov, za dvo\u010dlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1531 evrov na mesec.<\/p>\n
V najmanj treh od zadnjih \u0161tirih let je pod pragom tveganja rev\u0161\u010dine \u017eivelo pribli\u017eno 157.000 oseb oziroma 22.000 ve\u010d kot leto prej.<\/p>\n
Stopnja dolgotrajnega tveganja rev\u0161\u010dine je lani zna\u0161ala 8,6 odstotka in se je v primerjavi s predlani zvi\u0161ala za 1,3 odstotne to\u010dke. V najmanj treh od zadnjih \u0161tirih let je pod pragom tveganja rev\u0161\u010dine \u017eivelo pribli\u017eno 157.000 oseb oziroma 22.000 ve\u010d kot leto prej.<\/p>\n
Slovenija se po podatkih Unicefa sicer \u0161e vedno uvr\u0161\u010da med dr\u017eave z najmanj\u0161im tveganjem rev\u0161\u010dine, ni\u017ejega ima le Danska. Kljub temu pa se, kot opozarjajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), izpostavljenost rev\u0161\u010dini pri dolo\u010denih skupinah prebivalstva, kot so priseljenci, nizko izobra\u017eeni, eno\u010dlanska gospodinjstva in samozaposleni, tudi pri nas pove\u010duje.<\/p>\n
Kot pravijo pri Rde\u010dem kri\u017eu Slovenije (RKS), so v zadnjem obdobju potrebe po hrani konstantne, spreminja pa se struktura prejemnikov pomo\u010di. \u00bb\u010ce je v preteklosti veljalo, da so prejemniki v najve\u010djem \u0161tevilu brezposelne osebe in osebe, ki prejemajo denarno socialno pomo\u010d, danes ni ve\u010d tako. Med na\u0161imi prejemniki so osebe, ki prejemajo nizke pla\u010de, ki ne zado\u0161\u010dajo za dostojno pre\u017eivetje, starej\u0161i z nizkimi pokojninami, vedno ve\u010d je tudi eno\u010dlanskih gospodinjstev, enoroditeljskih dru\u017ein, dru\u017ein z ve\u010d otroki, posameznikov in dru\u017ein, ki so najemniki stanovanj,\u00ab pojasnjujejo pri Rde\u010dem kri\u017eu in dodajajo, da med najbolj ogro\u017eene sodijo pomurska, podravska, savinjska, zasavska in posavska regija.<\/p>\n
Osem odstotkov otrok v Sloveniji vsaj enkrat na mesec ni jedlo zaradi pomanjkanja denarja.<\/p>\n
Na RKS, kjer so lani z razli\u010dnimi oblikami materialne pomo\u010di pomagali ve\u010d kot 96.000 osebam, sicer ocenjujejo, da prihaja obdobje, ki bo terjalo \u0161e ve\u010djo odzivnost njihove organizacije na potrebe ljudi.<\/p>\n
Pri Zvezi Anite Ogulin pomagajo s prehranskimi paketi dru\u017einam z mladoletnimi otroki. Po podatkih statisti\u010dnega urada je stopnja tveganja rev\u0161\u010dine otrok v Sloveniji lani prvi\u010d po letu 2018 presegla enajst odstotkov in zdaj zna\u0161a 11,6 odstotka. Osem odstotkov otrok v Sloveniji pa vsaj enkrat na mesec ni jedlo zaradi pomanjkanja denarja.<\/p>\n
Lani so pri zvezi razdelili ve\u010d kot 5400 paketov pomo\u010di, ki vklju\u010dujejo prehranske in higienske izdelke, dru\u017einam pa pomagajo tudi z vrednostnimi boni. V prvi polovici leto\u0161njega leta so razdelili pribli\u017eno 2400 paketov, pri\u010dakujejo pa, da bo kon\u010dna \u0161tevilka podobna lanski. Ve\u010djih odstopanj v \u0161tevilu razdeljenih paketov med posameznimi leti ne opa\u017eajo, izjema je bilo obdobje epidemije, ko se je povpra\u0161evanje po pomo\u010di pove\u010dalo za kar trikrat.<\/p>\n
Sicer pa v zadnjih letih zaznavajo ob\u010dutno pove\u010danje prehranske negotovosti. \u00bbV preteklosti je bila pomo\u010d v obliki hrane predvsem ena od oblik podpore, ko se je dru\u017eina zna\u0161la v kompleksnej\u0161i socialni ali finan\u010dni stiski in je z njo la\u017eje premostila te\u017eko obdobje. Danes pa se vse pogosteje na nas obra\u010dajo dru\u017eine, ki zapro\u0161ajo izklju\u010dno za pomo\u010d s hrano. Te dru\u017eine nimajo nujno ve\u010djih dolgov ali drugih izrednih te\u017eav, enostavno jim po pla\u010dilu vseh rednih \u017eivljenjskih stro\u0161kov ne ostane dovolj za nakup hrane,\u00ab pravijo. Med prejemniki njihove pomo\u010di so najpogosteje dru\u017eine z nizkimi prihodki, enostar\u0161evske dru\u017eine (predvsem mame samohranilke) in dru\u017eine, ki jih je v stisko potisnil resnej\u0161i \u017eivljenjski dogodek, kot so na primer bolezen, trajna nezmo\u017enost za delo, smrt enega od star\u0161ev, lo\u010ditev in druge nepredvidene okoli\u0161\u010dine.<\/p>\n
Nujen je celovit in dolgoro\u010den pristop k zmanj\u0161evanju rev\u0161\u010dine. Humanitarna pomo\u010d lahko dru\u017eino v kriti\u010dnem trenutku pomembno razbremeni in prepre\u010di nadaljnje poglabljanje stiske, ne more pa re\u0161iti sistemskih te\u017eav, ki ljudem onemogo\u010dajo dostojno \u017eivljenje.<\/p>\n
Zveza Anite Ogulin<\/p>\n
\u00bb\u017de nekaj let posebej izstopa trend revnih zaposlenih. V pribli\u017eno 60 odstotkih dru\u017ein, ki so vklju\u010dene v na\u0161e humanitarne programe, je zaposlen eden od star\u0161ev ali pa oba. Opa\u017eamo vse ve\u010d dru\u017ein, ki so \u0161e pred nekaj leti \u017eivele razmeroma stabilno, danes pa z rednimi prihodki s te\u017eavo pokrivajo osnovne mese\u010dne stro\u0161ke. \u017divijo iz meseca v mesec in \u017ee en ali dva ve\u010dja nepredvidena stro\u0161ka jih lahko potisneta z roba rev\u0161\u010dine v rev\u0161\u010dino. Pogosto se zgodi, da s svojimi prihodki za zgolj nekaj evrov presegajo dolo\u010den cenzus in zato niso upravi\u010deni do nekaterih oblik pomo\u010di iz javnih sredstev, hkrati pa jim njihov dohodek ne omogo\u010da dostojnega \u017eivljenja,\u00ab opozarjajo pri zvezi.<\/p>\n
Pri sestavi prehranskih paketov se trudijo, da so ti \u010dim bolj raznoliki in uporabni. \u00bbOsnovo predstavljajo \u017eivila z dalj\u0161im rokom uporabe, kot so ri\u017e in druga \u017eita, moka, testenine, mleko, olje, razli\u010dne konzerve in podobno. Kadar nam zaloga omogo\u010da, pakete dopolnimo tudi s kosmi\u010di, medom, marmelado, namazi, \u010dajem in drugimi izdelki, ki jih dru\u017eine zaradi omejenega prora\u010duna te\u017eko kupijo. \u017delimo si, da bi lahko dru\u017einam zagotavljali tudi ve\u010d sve\u017eih \u017eivil, predvsem sadja in zelenjave, vendar tak\u0161nih donacij obi\u010dajno ne prejmemo,\u00ab pravijo. Vrednost posameznega paketa se obi\u010dajno giblje okoli 70 evrov, poleg hrane pa dru\u017einam v paketu zagotovijo tudi izdelke za osebno higieno in \u010di\u0161\u010denje.<\/p>\n
Odvisni le od donacij<\/p>\n
V nasprotju z Rde\u010dim kri\u017eem in Karitasom v Zvezi Anite Ogulin za zagotavljanje hrane ne prejemajo dr\u017eavne podpore. Na dr\u017eavne razpise se ne morejo prijaviti, saj ne izpolnjujejo logisti\u010dnih in tehni\u010dnih zahtev. \u00bbRazpisi so zasnovani za organizacije z mre\u017eo razdelilnih mest po razli\u010dnih regijah, medtem ko imamo na zvezi zgolj eno humanitarno skladi\u0161\u010de v Ljubljani, ki pa je obenem tudi premajhno,\u00ab pojasnjujejo.<\/p>\n
\u010ce je v preteklosti veljalo, da so prejemniki pomo\u010di v najve\u010djem \u0161tevilu brezposelne osebe in osebe, ki prejemajo denarno socialno pomo\u010d, danes ni ve\u010d tako. Med na\u0161imi prejemniki so osebe, ki prejemajo nizke pla\u010de, ki ne zado\u0161\u010dajo za dostojno pre\u017eivetje.<\/p>\n
Rde\u010di kri\u017e Slovenije<\/p>\n
Hrano zagotavljajo izklju\u010dno s pomo\u010djo donacij posameznikov in podjetij, bodisi v obliki prehranskih izdelkov bodisi finan\u010dnih sredstev, s katerimi manjkajo\u010da \u017eivila dokupijo sami. Koli\u010dina donacij skozi leto precej niha. Najve\u010d jih obi\u010dajno prejmejo decembra, ko jim uspe skladi\u0161\u010de dobro zalo\u017eiti, med letom pa je donacij bistveno manj. \u00bbObi\u010dajno se do poletnih mesecev skladi\u0161\u010de povsem izprazni, zato se zdaj ve\u010d tednov trudimo pridobiti dovolj hrane in ponovno napolniti police, ki se \u017eal praznijo hitreje, kot nam jih uspe napolniti,\u00ab pravijo.<\/p>\n
Na njihovo zmo\u017enost zagotavljanja pomo\u010di v zadnjem \u010dasu vse bolj vplivajo tudi podra\u017eitve hrane. \u00bbNa eni strani \u017ee nekaj let upadajo materialne donacije, kar lahko pripi\u0161emo tudi splo\u0161ni rasti \u017eivljenjskih stro\u0161kov. Na drugi strani pa z enako koli\u010dino doniranih finan\u010dnih sredstev danes kupimo ob\u010dutno manj hrane kot pred nekaj leti.\u00ab<\/p>\n
Pri Zvezi Anite Ogulin ob tem poudarjajo, da prehranska stiska skoraj nikoli ne obstaja sama zase. \u00bbV ozadju socialnih stisk je obi\u010dajno kombinacija dejavnikov, ki se med seboj prepletajo in poglabljajo stisko, od nesorazmerja med prihodki in \u017eivljenjskimi stro\u0161ki ter prehranske negotovosti do energetske rev\u0161\u010dine in stanovanjske problematike. Zato se nam zdi nujen predvsem celovit in dolgoro\u010den pristop k zmanj\u0161evanju rev\u0161\u010dine. Humanitarna pomo\u010d lahko dru\u017eino v kriti\u010dnem trenutku pomembno razbremeni in prepre\u010di nadaljnje poglabljanje stiske, ne more pa re\u0161iti sistemskih te\u017eav, ki ljudem onemogo\u010dajo dostojno \u017eivljenje,\u00ab opozarjajo.<\/p>\n
Olje, ri\u017e, testenine in pralni pra\u0161ek<\/p>\n
Pri Rde\u010dem kri\u017eu Slovenije (RKS) so letos doslej razdelili \u017ee ve\u010d kot 1500 ton hrane, v septembru pa bodo prek omenjenega razpisa prejeli \u0161e nekaj ve\u010d kot 780 ton osnovnih prehranskih izdelkov. V novembru pri\u010dakujejo delitev dodatnih 130 ton, v vsem tem \u010dasu pa se bosta razdeljevali tudi hrana in preostala pomo\u010d, ki jo zagotavljajo obmo\u010dna zdru\u017eenja Rde\u010dega kri\u017ea na lokalni ravni. Leta 2016 je RKS na vseh ravneh delovanja razdelil ve\u010d kot 3600 ton prehranskih izdelkov, leta 2020 je razdelil 2950 ton, lani pa 3100 ton. Enoten paket Rde\u010dega kri\u017ea Slovenije vsebuje olje, ri\u017e, sladkor, testenine, pa\u0161tete, ribje konzerve, kekse, vitaminski napitek, instant polento in instant p\u0161eni\u010dni zdrob, konzervirano zelenjavo (koruzo in grah). Vsakemu paketu je prilo\u017een tudi pralni pra\u0161ek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ministrstvo za demografijo, dru\u017eino in socialne zadeveje pred dnevi objavilo nov javni razpis za izbor upravi\u010dencev za razdeljevanje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":219330,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[2038,27426,5073,1126,37,38,64,63],"class_list":["post-219329","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-hrana","tag-humanitarnost","tag-lakota","tag-pomoc","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117232176000451301","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219329","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=219329"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219329\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/219330"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=219329"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=219329"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=219329"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}