{"id":219415,"date":"2026-09-08T01:48:37","date_gmt":"2026-09-08T01:48:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219415\/"},"modified":"2026-09-08T01:48:37","modified_gmt":"2026-09-08T01:48:37","slug":"ah-ta-leta-blizina-ni-razkosje-ampak-potreba","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219415\/","title":{"rendered":"Ah, ta leta!: Bli\u017eina ni razko\u0161je, ampak potreba"},"content":{"rendered":"


\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) jo opredeljuje kot bole\u010d ob\u010dutek, ki nastane, ko se pojavi razlika med odnosi, ki jih imamo, in odnosi, ki si jih \u017eelimo oziroma potrebujemo. Socialna izolacija pa pomeni objektivno pomanjkanje odnosov, stikov in dru\u017ebenih vlog.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Potreba po bli\u017eini ni znak \u0161ibkosti, razvajenosti ali \u010dustvene odvisnosti. Je del \u010dlovekove narave. “Majhen otrok umre, \u010de ga lo\u010di\u0161 od mame in \u010de nima drugega ustreznega stika. Potreba po bli\u017eini je temeljna \u010dlove\u0161ka potreba, ki ne mine do smrti. Zato je osamljenost tako velik problem. Osamljenost je bole\u010dina, ki nastane zaradi pomanjkanja stika, ki ga vsi potrebujejo,” razlaga psihiatrinja Vesna \u0160vab.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Amalija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAmalija \u0160iftar, prostovoljka in koordinatorica programa Starej\u0161i za starej\u0161e. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

\u010clovek je namre\u010d bitje odnosa in potrebuje nekoga, ki ga vidi in mu sporo\u010da: Tu sem. Nisi sam. Ta potreba v \u017eivljenju ne izgine, spremeni se le njena oblika. V starosti pa postane \u0161e posebno pomembno, da \u010dlovek ne izgubi ob\u010dutka, da je \u0161e vedno del sveta, da ga nekdo potrebuje, da je njegov glas sli\u0161an in da se lahko z nekom iskreno pogovarja.<\/p>\n

“\u010ce \u017eelimo biti v redu, moramo imeti mo\u017enost skrbeti za druge. \u010ce ljudem vzamete mo\u017enost, da delijo svoje ob\u010dutke, da pomagajo in imajo radi druge ljudi, da so\u010dustvujejo, in ko v svojem \u017eivljenju nimajo ve\u010d objekta, kamor bi ta \u010dustva pripeli, potem je to zanje velik poraz in travma. Ljudje potrebujemo ljubezen drug do drugega in brez tega ne moremo \u017eiveti,” poudarja sogovornica.<\/p>\n

SZO je leta 2025 socialno povezanost prvi\u010d tako izrazito postavil med pomembne javnozdravstvene teme, saj naj bi bila dolgotrajna socialna nepovezanost povezana s slab\u0161im telesnim in du\u0161evnim zdravjem, ve\u010djim tveganjem za bolezni srca in o\u017eilja, kognitivnim upadom, depresijo, tesnobo in prezgodnjo smrtjo. Bli\u017eina \u010dloveku daje nekaj, \u010desar si sam ne more vedno dati: ob\u010dutek varnosti, potrditve in pripadnosti. Ko imamo nekoga, ki mu lahko povemo, kaj nas veseli, \u010desa nas je strah, kaj nas boli, na\u0161e \u017eivljenje dobi pri\u010do.<\/p>\n

“Nekatere raziskave ka\u017eejo, da osamljenost ob\u010duti prek 30 odstotkov starej\u0161ih. \u010ce smo kdaj sami, to ni te\u017eava, \u010de pa \u010dlovek zaradi pomanjkanja stika z drugimi trpi, je to hud problem, ki \u010dloveku na\u010denja tudi telesno, ne le du\u0161evno zdravje,\u00ab \u0161e opozarja psihiatrinja in dodaja: \u00bbV centrih za du\u0161evno zdravje imamo v obravnavi tretjino, skoraj \u017ee polovico ljudi, ki so starej\u0161i od 65 let. Osamljenost se v njihovo \u017eivljenje plazi po\u010dasi. Tiste, ki pridejo k nam po pomo\u010d, po navadi nekdo usmeri k nam. Velika ve\u010dina, ki res do\u017eivlja najhuj\u0161e posledice osamljenosti, pa ne i\u0161\u010de pomo\u010di. Marsikateri osamljen \u010dlovek tega ne vidi kot problem, ki bi sam po sebi pomenil bolezen, zaradi katere se je treba obrniti po pomo\u010d.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

Osamljenost sama po sebi torej ni bolezen. Pomembno je, kako dolgo traja, kako intenzivna je in ali \u010dlovek vidi mo\u017enost, da se bo stanje spremenilo. Kratkotrajna osamljenost nas lahko celo spodbudi, da poi\u0161\u010demo stik. Podobna je lakoti: sporo\u010da nam, da nam nekaj manjka. Te\u017eava nastane, ko opozorilni znak postane kroni\u010dno stanje.<\/p>\n

Takrat se lahko za\u010dne nevaren krog: \u010dlovek si \u017eeli bli\u017eine, vendar se zaradi razo\u010daranj, sramu ali strahu umika. “Sram nas je tega, da so nas prezrli. Sram nas je poni\u017eanja, ki smo ga do\u017eiveli. Govorimo o starej\u0161ih ljudeh, ki so bili vse \u017eivljenje ustvarjalni, polni na\u010drtov, aktivni, zelo pomembni velikemu \u0161tevilu ljudi okoli sebe, zato jim spoznanje, da ni nikomur mar zanje in da jih nih\u010de ve\u010d ne potrebuje, vzbuja ob\u010dutek velikega poni\u017eanja in velikega sramu v tej dru\u017ebi, ki je vsesplo\u0161no aktivna in v kateri se promovira storilnost. To je zelo bole\u010d ob\u010dutek,” pojasnjuje Vesna \u0160vab.<\/p>\n

Starej\u0161a leta prinesejo nekaj, \u010desar se o staranju premalo govori: izgubljanje odnosov. V aktivni dobi \u010dloveka ljudje obkro\u017eajo skoraj samodejno. Sodelavci, poslovni partnerji, prijatelji otrok, sosedje, \u0161portni kolegi, znanci iz razli\u010dnih dejavnosti. Potem pride upokojitev. Naenkrat ni ve\u010d sodelavcev, otroci odrastejo, prijatelji se preselijo, zbolijo ali celo umrejo. \u010clovek lahko v nekaj letih izgubi velik del svojega socialnega sveta. In dru\u017eba pogosto pri\u010dakuje, da se bo na to preprosto navadil. “Odnosi do starej\u0161ih so velikokrat zelo zelo povr\u0161ni, kot da je dovolj, da smo do starej\u0161ih ljudi prijazni, da jih pozdravimo, skratka, kot da bi se starej\u0161i morali zadovoljiti s temi malenkostmi, a to ni dovolj. \u0160e zdale\u010d ni dovolj. Starej\u0161i, tako kot vsi drugi ljudje, potrebujemo mo\u010dne, produktivne odnose, v katerih lahko izra\u017eamo svoje bitje in svojo ustvarjalnost,” je prepri\u010dana Vesna \u0160vab. \u010clovek potrebuje kakovostne odnose s svojo dru\u017eino, otroki, vnuki, prijatelji, sosedi \u2026 S starostjo se ne zmanj\u0161a potreba po prijateljstvu, pripadnosti, ljubezni, potreba po \u00bbbiti viden\u00ab v o\u010deh bli\u017enjih. Nasprotno. Prav takrat, ko se mre\u017ea starih odnosov kr\u010di, je pomembno ustvarjati nove. To pa je te\u017eje kot v mladosti. Pri sedemdesetih je treba za zgraditev novega odnosa, nove socialne skupnosti pogosto narediti zavesten korak, kar je po mnenju \u0160vab sicer zelo pomembno, a hkrati tudi te\u017eko. “Ni recepta, s katerim bi lahko nadomestili bli\u017eino. Pred vzpostavljanjem novih odnosov, kar je starej\u0161im v teh letih te\u017eko, naj opozorim na \u017ee obstoje\u010de odnose, saj sem prepri\u010dana, da ima ve\u010dina starej\u0161ih v ozadju nekoga, ki bi lahko ne samo kdaj poklical po telefonu, ampak s starej\u0161im vzdr\u017eeval kakovostnej\u0161i odnos. Zato je ob tem treba tudi vpra\u0161ati mlaj\u0161e, zakaj zanemarjajo starej\u0161e.” <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Helena
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tHelena \u0160uklje, avtorica knjige Bli\u017eina na recept. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

Kajti \u010dlovek se ne more kar “navaditi” na odsotnost ljudi, ki so desetletja sestavljali njegov vsakdan. Ena izmed najte\u017ejih izku\u0161enj starosti je lahko ob\u010dutek, da te dru\u017eba ne vidi ve\u010d. Da se vse vrti okoli mladih, dela, hitrosti in produktivnosti. Dana\u0161nji mladi so pogosto ujeti med delo, \u0161tudij, negotove zaposlitve, partnerstvo, otroke, dru\u017ebena omre\u017eja in \u0161tevilne druge obveznosti. Njihova pozornost je razpr\u0161ena, odnosi pa so pogosto hitrej\u0161i in bolj digitalni. Toda tu je pomembno vpra\u0161anje: ali res nimajo \u010dasa ali pa se je spremenilo to, \u010demu namenjajo svoj \u010das? “Mislim, da gre za obliko prikrite mno\u017ei\u010dne zlorabe starej\u0161ih, ki se dogaja ta hip v tem prostoru, kot neka posledica povr\u0161nosti, pragmatizma, prezaposlenosti, ki seveda omogo\u010da to zanemarjanje,” je kriti\u010dna \u0160vab. \u010ce ima nekdo ve\u010d ur \u010dasa za dru\u017ebena omre\u017eja, dru\u017eenja s prijatelji in druge dejavnosti, za telefonski klic babici pa ga \u00bbnikoli nima\u00ab, potem te\u017eava verjetno ni samo pomanjkanje \u010dasa. Lahko gre za pomanjkanje motivacije, navade ali ob\u010dutka odgovornosti za odnos. Te\u017eava ni samo v tem, da mladi nimajo \u010dasa. Te\u017eava nastane, ko za\u010dne dru\u017eba verjeti, da starej\u0161i niso ve\u010d zanimivi, da nimajo ve\u010d \u010desa povedati, da njihove zgodbe niso pomembne, da je njihova po\u010dasnost mote\u010da in njihov na\u010din \u017eivljenja zastarel.<\/p>\n

Pomanjkanje bli\u017eine in osamljenost starej\u0161i velikokrat skrivajo za stavkom. “Saj sem v redu. Ni\u010d mi ne manjka.” Toda v\u010dasih jim manjka prav tisto, kar si najte\u017eje priznajo \u2013 \u010dlovek. Nekdo, ki bi pri\u0161el na kavo. Nekdo, ki bi isto zgodbo poslu\u0161al \u017ee tretji\u010d. Nekdo, ki bi vpra\u0161al: \u00bbKako si?\u00ab in zares po\u010dakal na pravi odgovor. V\u010dasih je dovolj le potrkati na vrata drugega \u010dloveka. Prav na tej preprosti \u010dlove\u0161ki ideji temelji slovenski program Starej\u0161i za starej\u0161e, ki ga izvaja Zveza dru\u0161tev upokojencev Slovenije. Program se je v sedanji obliki za\u010del izvajati leta 2004. Prostovoljci, ve\u010dinoma \u010dlani dru\u0161tev upokojencev, obiskujejo starej\u0161e od 69 let, ki \u017eivijo doma, preverjajo njihove potrebe in jim glede na to ponujajo lai\u010dno pomo\u010d ali jo pomagajo organizirati v sodelovanju z drugimi slu\u017ebami. In bistveno je, da pomo\u010d ni samo prakti\u010dna. Med najpogostej\u0161imi oblikami pomo\u010di je dru\u017eenje. “Ta program je pravzaprav oblika ljudske iniciative, nastale na podlagi predhodnih raziskav, ki so pokazale, da imajo starej\u0161i ogromno znanja, volje za delo in da si \u017ee pomagajo med seboj, vendar \u0161e ne organizirano. Tako je nastal ta program, katerega cilj je organizirano pomagati starej\u0161im, da bodo \u010dim dlje lahko ostali doma. Med prostovoljce sprejmemo vsakega empati\u010dnega, sr\u010dnega posameznika, ki \u017eeli pomagati, uvodoma pa si mora pridobiti dolo\u010dena znanja, biti mora seznanjen tudi s kodeksom etike prostovoljstva in socialnega varstva,” pojasnjuje Amalija \u0160iftar, ki je tudi sama prostovoljka in hkrati koordinatorica programa Starej\u0161i za starej\u0161e, ki deluje po vsej Sloveniji.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

Pomembna pa je tudi druga stran programa: prostovoljci niso samo tisti, ki dajejo svoj \u010das in energijo, temve\u010d tudi sami dobijo ob\u010dutek koristnosti, stik, nova prijateljstva, ob\u010dutek, da njihove \u017eivljenjske izku\u0161nje \u0161e vedno \u0161tejejo. To je ena izmed najlep\u0161ih stvari pri medgeneracijski in medsebojni pomo\u010di, kajti ko pomagamo drugemu, pogosto pomagamo tudi sebi, je prepri\u010dana Ivica Setnikar, ki je prostovoljka \u017ee 15 let, in \u010deprav ima sama \u017ee \u010dez 80 let, prostovoljno delo z veseljem opravlja. Med drugim obiskuje Cvetko Brezov\u0161ek, ki je zaradi izgube vida postala skoraj povsem odvisna od drugih in bi brez pomo\u010di verjetno ostajala zaprta v stanovanju. “Meni to, da delujem kot prostovoljka v programu Starej\u0161i za starej\u0161e, ogromno pomeni, saj mi omogo\u010da, da v teh letih nisem samo doma. S tem, ko pomagam nekomu, ki potrebuje pomo\u010d, po\u010dnem nekaj lepega za svojo du\u0161o, in prav to prostovoljstvo me zagotovo dr\u017ei pokonci,” smisel in \u010dar svojega dela opi\u0161e Ivica. Cvetko, ki je do izgube vida tudi delala kot prostovoljka v programu Starej\u0161i za starej\u0161e, ve\u010dkrat spremlja na sprehodih, skupaj zavijeta na kavico, u\u017eivata v pogovoru, zanjo opravi tudi kak nakup \u017eivil ali podobna sprotna opravila.<\/p>\n

O tem, da je bli\u017eina blagodejna, je prepri\u010dana tudi Helena \u0160uklje, avtorica knjige Bli\u017eina na recept: “Pozorni moramo biti do svojega bli\u017enjega in znati presoditi, kaj pravzaprav vzpostavlja lep odnos. Bli\u017eino lahko i\u0161\u010demo ne samo v drugem \u010dloveku, ampak predvsem in tudi v stvareh, ki jih po\u010dnemo \u2013 torej v svojem delu, vrednotah in tudi dr\u017ei, ki jo imamo do sveta okrog sebe. To so vse pomembne bli\u017eine: bli\u017eina in odgovornost do samega sebe, svojih bli\u017enjih in tudi do stvari, ki jih po\u010dnemo, s tem pa do dru\u017ebe kot celote.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Cvetka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCvetka Brezov\u0161ek (levo) in Ivica Setnikar, prostovoljka programa Starej\u0161i za starej\u0161e. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

Odpravljanje osamljenosti ni samo naloga zdravstvenega sistema, domov za starej\u0161e ali socialnih slu\u017eb. Kaj lahko naredimo vsi? Za\u010dne se lahko zelo blizu. Pri sosedu. Pri sorodniku. Pri \u010dloveku, ki ga sre\u010dujemo vsak dan. Tudi petnajst minut iskrenega obiska je lahko ve\u010d vrednih kot ura telefonskega pogovora. Povabimo starej\u0161e na kosilo, sprehod, izlet ali dru\u017einsko praznovanje. Ne domnevajmo, da “verjetno ne bodo \u017eeleli ali zmogli”. Tudi starej\u0161i sami naj si dovolijo iskati nove odnose, stike, ljudi. Za prijateljstvo ni zgornje starostne meje. Dru\u0161tva naj bodo odprta za nove ljudi, soseske naj postanejo bolj \u010dlove\u0161ke. Morda je najve\u010dja napaka sodobnega \u010dloveka v tem, da smo se nau\u010dili govoriti o produktivnosti, u\u010dinkovitosti, samostojnosti in uspehu, premalo pa o pripadanju. \u010clovek pa ni stroj, ki bi potreboval samo hrano, stanovanje, denar in zdravstveno oskrbo. Potrebuje so\u010dloveka, nekoga, ki ga pozna, ki ga pogre\u0161a, nekoga, ki se ga dotakne \u2026 nekoga, ki pride.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Voditeljica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVoditeljica Helena Pirc in Vesna \u0160vab, psihiatrinja. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) jo opredeljuje kot bole\u010d ob\u010dutek, ki nastane,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":219416,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[53304,2471,44722,3023,59,61,62,37,58,60,38,1041],"class_list":["post-219415","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-blizina","tag-odnosi","tag-osamljenost","tag-prostovoljstvo","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-starejsi"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117232907854929327","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219415","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=219415"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219415\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/219416"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=219415"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=219415"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=219415"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}