{"id":219425,"date":"2026-09-08T02:08:19","date_gmt":"2026-09-08T02:08:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219425\/"},"modified":"2026-09-08T02:08:19","modified_gmt":"2026-09-08T02:08:19","slug":"kratkovidnost-pri-otrocih-zakaj-je-september-pravi-cas-za-pregled-vida-in-kaj-je-dobro-vedeti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219425\/","title":{"rendered":"Kratkovidnost pri otrocih: zakaj je september pravi \u010das za pregled vida in kaj je dobro vedeti"},"content":{"rendered":"

Poletje je mimo, otroci se vra\u010dajo v \u0161olske klopi. Poleg zvezkov in copat je to dober \u010das tudi za pregled vida. Kratkovidnost (miopija) pri otrocih v zadnjih letih namre\u010d hitro nara\u0161\u010da. Po podatkih Svetovnega sveta za optometrijo<\/a> in Mednarodnega in\u0161tituta za miopijo<\/a> naj bi do leta 2050 kratkovidna postala skoraj polovica ljudi na svetu, ravno pri otrocih pa se stanje slab\u0161a najhitreje.<\/p>\n

Zakaj je september pravi \u010das<\/p>\n

Z novim \u0161olskim letom se za otroka pove\u010da koli\u010dina dela od blizu \u2013 branje, doma\u010de naloge, gledanje table. September je zato dober \u010das, da vid preverimo, \u0161e preden se ta obremenitev pove\u010da. Kratkovidnost se najpogosteje pojavi in najhitreje napreduje ravno v osnovno\u0161olskih letih. Zgodnji pregled pomeni, da morebitno slabovidnost opazimo pravo\u010dasno, preden za\u010dne ovirati otrokovo u\u010denje in vsakdan.\u00a0<\/p>\n

\"Rodenstock,<\/p>\n

Foto: Rodenstock <\/p>\n

Nekaj znakov (simptomov), ki nam poka\u017eejo, da je pregled potreben:\u00a0<\/p>\n

V dru\u017eini je kratkoviden eden od star\u0161ev \u2013 to je eden najmo\u010dnej\u0161ih dejavnikov tveganja. \u010ce je kratkoviden eden od star\u0161ev, je otrok pribli\u017eno trikrat bolj ogro\u017een, \u010de sta kratkovidna oba star\u0161a, pa je lahko tveganje tudi do sedemkrat ve\u010dje\u00a0kot pri otrocih brez kratkovidnih star\u0161ev (\u0161tudija NICER<\/a>).\u00a0<\/p>\n

\u010ce pri otroku opazite karkoli od na\u0161tetega, je smiseln pregled pri optometristu ali oftalmologu \u2013 ne glede na to, ali gre za prvi pregled ali kontrolo.\u00a0\u00a0<\/p>\n

\"Rodenstock,<\/p>\n

Foto: Rodenstock <\/p>\n

Ali lahko kaj storimo sami?\u00a0<\/p>\n

Strokovna priporo\u010dila (IMI, Evropsko oftalmolo\u0161ko dru\u0161tvo, Optometry Australia) so na sre\u010do preprosta.\u00a0<\/p>\n

\u010cim ve\u010d \u010dasa zunaj.<\/p>\n

To je najmo\u010dnej\u0161i znan varovalni dejavnik \u2013 priporo\u010deni sta vsaj dve\u00a0uri dnevno na naravni svetlobi. Vsaka dodatna ura zunaj na teden zmanj\u0161a tveganje za kratkovidnost tudi za do dva odstotka\u00a0(PMC \u2013 European Society of Ophthalmology<\/a>). Posebej koristna je naravna vijoli\u010dna svetloba, ki po novej\u0161ih raziskavah upo\u010dasnjuje rast o\u010desa (PMC<\/a>) \u2013 zato otrokom praviloma ne priporo\u010dajo\u00a0o\u010dal z blokado modre svetlobe (t. i. blue blocker), saj filtrirajo tudi ta koristni del svetlobe, dokazi o njihovi koristi pri miopiji pa manjkajo.\u00a0<\/p>\n

Zmerna raba zaslonov.<\/p>\n

Za otroke od 5. do 12. leta strokovnjaki priporo\u010dajo najve\u010d od ene do dve\u00a0uri zaslona na dan za zabavo. Ni nujno, da gre za popolno prepoved \u2013 bolj pomembno je, kako otrok zaslon uporablja.\u00a0<\/p>\n

Pravilna razdalja in odmori.<\/p>\n

Branje ali pisanje na razdalji manj kot 30 centimetrov ter dolgo delo brez odmora pove\u010data tveganje za napredovanje kratkovidnosti in zakr\u010denost o\u010desne le\u010de. Znano pravilo 20-20-20 (20-sekundni odmor vsakih 20 minut) je namenjeno predvsem laj\u0161anju naprezanja o\u010di pri zaslonih, ne pa upo\u010dasnitvi miopije same. Za nadzor kratkovidnosti se bolje obnese pravilo 30-30 \u2013 po 30 minutah dela od blizu naj sledi 30 minut odmora ali aktivnosti na daljavo, delo pa naj poteka na razdalji vsaj 30 centimetrov od o\u010di. To pravilo lahko spremenite preprosto v razmerje 1:1, vendar ni priporo\u010dljivo, da so otroci za knjigo ve\u010d kot 60 minut skupaj\u00a0brez premora.\u00a0\u00a0<\/p>\n

Redni pregledi \u2013 in prava meritev.<\/p>\n

Prvi pregled je priporo\u010dljiv ob vstopu v \u0161olo, nato vsako leto, pri kratkovidnih otrocih pa \u0161e pogosteje. Pomembno je, da se pri pregledu ne meri le dioptrija, temve\u010d tudi aksialno dol\u017eino zrkla, torej dol\u017eino samega o\u010desa \u2013 prav ta pove, kako hitro oko dejansko raste. V prvem letu po odkritju miopije jo je smiselno meriti vsake tri mesece, nato vsaj vsakih \u0161est mesecev. V Optiki Rimc 1977<\/a>, kjer obravnavajo veliko otrok, je tak\u0161no spremljanje del rednega protokola, saj tako morebitno prehitro napredovanje opazijo pravo\u010dasno, mu sledijo in svetujejo, kako naprej.\u00a0<\/p>\n

Dosledno no\u0161enje o\u010dal.<\/p>\n

\u010ce je otrok \u017ee kratkoviden, naj o\u010dala nosi ves \u010das. Izmerjena dioptrija pri kratkovidnosti naj bo to\u010dna (ne malo manj, kakor je veljalo v\u010dasih). Prenizko korigirana kratkovidnost po nekaterih \u0161tudijah napreduje hitreje, ne po\u010dasneje.\u00a0<\/p>\n

\"Rodenstock,<\/p>\n

Foto: Rodenstock <\/p>\n

Ko o\u010dala postanejo ve\u010d kot le pripomo\u010dek za vid\u00a0<\/p>\n

Za kratkovidne otroke danes obstajajo tudi re\u0161itve, ki ne le izostrijo vid, ampak upo\u010dasnijo samo napredovanje kratkovidnosti. Med njimi so posebna stekla za nadzor miopije, kot je Rodenstock MyCon<\/a> \u2013 s\u00a0posebno zasnovo (tehnologija HAPD) svetlobo na robu le\u010de usmerijo tako, da upo\u010dasnijo rast o\u010desa.<\/p>\n

\"Ivo<\/p>\n

Ivo Rimc, M.Sc.Optom. Direktor optike Rimc 1977 – Ljubljana in Bre\u017eice<\/p>\n

Foto: Ur\u0161a Klajder <\/p>\n

Neodvisna klini\u010dna \u0161tudija na evropskih otrocih od 7. do 14. leta je pokazala, da lahko tak\u0161na stekla<\/a> upo\u010dasnijo napredovanje kratkovidnosti za tudi do 40 odstotkov\u00a0v petih letih. Gre za eno najbolj preprostih in nevsiljivih re\u0161itev, o kateri je vredno vpra\u0161ati va\u0161ega optometrista, \u010de je otrok \u017ee kratkoviden ali \u010de je v dru\u017eini kratkovidnost pogosta.\u00a0<\/p>\n

Poleg stekel so na voljo tudi posebne mehke kontaktne le\u010de ali ortokeratologija (t. i. no\u010dne le\u010de, ki obliko ro\u017eenice \u010dez no\u010d za\u010dasno preoblikujejo). Kontaktne le\u010de so pogosto bolj\u0161a izbira za \u0161portno aktivne otroke, saj med gibanjem ne drsijo in ne motijo vida.<\/p>\n

V Optiki Rimc 1977<\/a> te re\u0161itve pri otrocih uspe\u0161no uporabljajo \u017ee ve\u010d let \u2013 uporabe kontaktnih le\u010d so nau\u010dili tudi otroke, stare le osem let, zato star\u0161em pri tej starosti ni treba imeti posebnih skrbi.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161a nalo\u017eba v otrokovo prihodnost<\/p>\n

Otrokov vid ni nekaj, kar se uredi enkrat za vselej \u2013 gre za proces, ki ga v \u0161olskih letih spremljajo in po potrebi usmerjajo. \u010cim ve\u010d \u010dasa na prostem na naravni svetlobi, zmerna raba zaslonov, redni pregledi in \u2013 kjer je potrebno \u2013 prava stekla za nadzor napredovanja so danes najbolj\u0161a pot do tega, da otrok v \u0161olo hodi z jasnim in zdravim vidom.\u00a0<\/p>\n

\"Rodenstock,<\/p>\n

Foto: Rodenstock <\/p>\n

Avtor strokovnega dela besedila: Ivo Rimc, M.Sc.Optom. Direktor optike Rimc 1977 – Ljubljana in Bre\u017eice<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Poletje je mimo, otroci se vra\u010dajo v \u0161olske klopi. Poleg zvezkov in copat je to dober \u010das tudi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":219426,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[3204,53307,53310,47310,53308,503,59,61,53309,62,37,58,60,38],"class_list":["post-219425","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-advertorial","tag-kratkovidnost","tag-miopija","tag-ocala","tag-ocala-po-meri","tag-otroci","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-rodenstock","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117232985914513745","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219425","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=219425"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219425\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/219426"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=219425"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=219425"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=219425"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}