{"id":219881,"date":"2026-09-08T10:32:08","date_gmt":"2026-09-08T10:32:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219881\/"},"modified":"2026-09-08T10:32:08","modified_gmt":"2026-09-08T10:32:08","slug":"slovenska-industrija-tri-cetrtine-prihodkov-ustvari-v-tujini","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/219881\/","title":{"rendered":"Slovenska industrija tri \u010detrtine prihodkov ustvari v tujini"},"content":{"rendered":"<p class=\"wp-block-paragraph\">Slovenska industrija je vse bolj odvisna od tujih trgov. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so v drugem \u010detrtletju kar 76 odstotkov vseh prihodkov od prodaje ustvarila v tujini, ka\u017eejo podatki statisti\u010dnega urada.\u00a0<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Skupni kazalnik izvozne usmerjenosti slovenskega gospodarstva je dosegel 45 odstotkov, kar je najvi\u0161ja vrednost v zadnjih petih \u010detrtletjih.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Slovenska podjetja skoraj polovico prihodkov ustvarijo z izvozom, pri industriji pa je ta dele\u017e \u0161e bistveno vi\u0161ji. Poleg predelovalnih dejavnosti je izvozno naravnana tudi energetika, saj so podjetja v oskrbi z elektri\u010dno energijo, plinom in paro 53 odstotkov prihodkov ustvarila zunaj Slovenije, kar je ve\u010d kot v prej\u0161njih dveh \u010detrtletjih.\u00a0<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Visoka izvozna usmerjenost je za majhno gospodarstvo prednost, saj odpira velike trge, hkrati pa pomeni ranljivost, saj je slovenska industrija mo\u010dno odvisna od povpra\u0161evanja v tujini, zlasti v Nem\u010diji in drugih dr\u017eavah evrskega obmo\u010dja.<\/p>\n<p>DELE\u017d PRIHODKOV, USTVARJENIH V TUJINI, 2. \u010cETRTLETJE 2026DejavnostIzvozna usmerjenostPredelovalne dejavnosti (industrija)76 %Oskrba z elektriko, plinom, paro53 %Vse dejavnosti skupaj45 %<\/p>\n<p style=\"font-size:12px;color:#666;\">Vir: SURS<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Najve\u010d vrednosti ustvarita zdravstvo in nepremi\u010dnine<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Druga\u010dno sliko dobimo, \u010de pogledamo, koliko nove vrednosti podjetja ustvarijo na vsak evro prihodka. Ta dele\u017e, imenovan dodana vrednost v prihodkih od prodaje, je na ravni celotnega gospodarstva zna\u0161al 25 odstotkov, kar je enako kot v prej\u0161njem \u010detrtletju.\u00a0<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Najvi\u0161ji je bil v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je dosegel 62 odstotkov, tesno za njim pa je bilo poslovanje z nepremi\u010dninami z 61 odstotki. V predelovalnih dejavnostih je dele\u017e zna\u0161al 30 odstotkov, kar je manj kot v prvem \u010detrtletju in ka\u017ee, da industrija sicer ustvari veliko prihodkov, a je pri njih pritisk stro\u0161kov surovin in materiala ve\u010dji.<\/p>\n<p>DODANA VREDNOST V PRIHODKIH OD PRODAJE PO DEJAVNOSTIHDejavnostDele\u017eZdravstvo in socialno varstvo62 %Poslovanje z nepremi\u010dninami61 %Predelovalne dejavnosti30 %Vse dejavnosti skupaj25 %<\/p>\n<p style=\"font-size:12px;color:#666;\">Vir: SURS<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Podobno velja za gospodarnost poslovanja, torej za razmerje med prihodki in odhodki. Na ravni celotnega gospodarstva so bili poslovni prihodki za 6 odstotkov vi\u0161ji od odhodkov. Dale\u010d najbolj gospodarno je bilo poslovanje z nepremi\u010dninami, kjer so prihodki odhodke presegli za 45 odstotkov, sledilo je zdravstvo. Predelovalne dejavnosti so s sedemodstotnim prese\u017ekom prihodkov nad odhodki ostale pod povpre\u010djem donosnej\u0161ih storitvenih panog, kar potrjuje, da je industrija motor izvoza, a posluje z razmeroma nizkimi mar\u017eami.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenska industrija je vse bolj odvisna od tujih trgov. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so v drugem \u010detrtletju kar&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":219882,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[25],"tags":[173,2780,13107,161,1138,1522,1462,4348,62,37,58,60,38,3047],"class_list":["post-219881","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-koper","tag-gospodarstvo","tag-industrija","tag-izvoz","tag-koper","tag-nepremicnine","tag-podjetja","tag-prihodki","tag-proizvodnja","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zdravstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117234967971364555","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219881","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=219881"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/219881\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/219882"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=219881"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=219881"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=219881"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}