{"id":220093,"date":"2026-09-08T13:27:27","date_gmt":"2026-09-08T13:27:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/220093\/"},"modified":"2026-09-08T13:27:27","modified_gmt":"2026-09-08T13:27:27","slug":"smiljan-mori-je-prisel-do-stotih-milijonov-pri-50-letih-se-sprasuje-je-bilo-vredno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/220093\/","title":{"rendered":"Smiljan Mori je pri\u0161el do stotih milijonov. Pri 50 letih se spra\u0161uje: Je bilo vredno?"},"content":{"rendered":"

Tri desetletja prodaje, podjetni\u0161tva in discipline so gostu podkasta Supermo\u010d Smiljanu Moriju prinesla podjetja, mednarodno mre\u017eo in finan\u010dno svobodo. Toda danes o uspehu govori druga\u010de. Razlaga, zakaj bi morali del prihodka najprej pla\u010dati sebi, zakaj motivacija skoraj vedno odpove, kaj lo\u010duje dobrega prodajalca od povpre\u010dnega \u2013 in zakaj so nekateri najuspe\u0161nej\u0161i ljudje presenetljivo osamljeni.<\/p>\n

\u00bbKo sli\u0161im \u0161tevilko, ki se je v mojih podjetjih skozi leta pribli\u017eala stotim milijonom evrov ustvarjenih provizij, se vpra\u0161am:’Kaj pa to sploh pomeni?’. \u00bbNi\u010d ne pomeni.\u00ab Potem \u0161tevilko postavi v drugo perspektivo.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na lastnih napakah se veliko nau\u010di\u0161, vendar ni treba, da vsako poslovno lekcijo pla\u010da\u0161 sam, pravi v podkastu Supermo\u010d Smiljan Mori. FOTO: Marko Feist\u00a0<\/p>\n

Spomni se mladega Smiljana, ki je na bencinski \u010drpalki gledal, ali si lahko privo\u0161\u010di liter goriva\u00a0ali dva. \u010cloveka, ki je v trgovini izbiral med dra\u017ejo in cenej\u0161o konzervo tune. V primerjavi z njim je lahko ponosen. Problem se za\u010dne, ko se podjetnik preneha ozirati nazaj in za\u010dne gledati samo \u0161e ljudi pred seboj.<\/p>\n

\u00bbVedno bo obstajal nekdo, ki je naredil desetkrat ve\u010d. In potem lahko dobi\u0161 ob\u010dutek, da nisi dovolj dober ali da si imel samo sre\u010do.\u00ab\u00a0To je druga stran poslovne ambicije, o kateri se govori precej manj. Uspeh ne odpravi primerjanja. V\u010dasih ga samo prestavi v dra\u017ejo kategorijo.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

14. november 2026: Robin Sharma v Ljubljani\u00a0<\/p>\n

Na dogodku Build\u00a0Your\u00a0Empire bo na povabilo Smiljana Morija v Ljubljani nastopil Robin Sharma. To je eden najbolj prepoznavnih svetovnih avtorjev in govorcev o vodenju, osebni u\u010dinkovitosti in disciplini. Robin Sharma bo s slovenskim ob\u010dinstvom delil ideje, ki so zaznamovale milijone bralcev in voditeljev po svetu.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Smiljan Mori ne skriva, da je bil eden od motorjev njegove kariere tudi ob\u010dutek, ki ga je prinesel iz otro\u0161tva. Odra\u0161\u010dal je v majhnem kraju O\u017ebalt med Pohorjem in Kozjakom. Sam ga opi\u0161e precej slikovito: \u00bbtam so \u0161e ptice \u0161le rikverc noter, da so lahko potem letele ven\u00ab.<\/p>\n

Kot mlad \u010dlovek se je spra\u0161eval, kdo bo sploh poslu\u0161al nekoga iz vasi s 500 prebivalci. \u00bbBila je neka frustracija, da bi rad nekdo postal.\u00ab Toda ene najbolj priljubljenih podjetni\u0161kih dogem nikoli ni zares kupil. Da mora\u0161 najprej ve\u010dkrat propasti, preden si zaslu\u017ei\u0161 uspeh.<\/p>\n

\u00bbPoslu\u0161al sem zgodbe, da nisi pravi podjetnik, \u010de nisi nekajkrat propadel. Jaz sem si rekel: tega no\u010dem.\u00ab Namesto vpra\u0161anja, kako naj tudi jaz tvegam vse, ga je bolj zanimalo nekaj drugega: kaj so drugi naredili narobe.<\/p>\n

\"Motivacija<\/p>\n

Motivacija te lahko dr\u017ei nekaj \u010dasa. Potem potrebuje\u0161 disciplino. Tako je dejal\u00a0Smiljan Mori v podkastu Supermo\u010d. FOTO: Marko Feist\u00a0<\/p>\n

Ko je pozneje intervjuval ameri\u0161ke podjetnike, ga niso zanimali samo njihovi uspehi. Iskal je napake. Kje so se opekli? Kje so napa\u010dno presodili? Zakaj bi sam ponovil isto?<\/p>\n

V svetu, ki podjetni\u0161ki neuspeh pogosto spreminja v skoraj romanti\u010den obred iniciacije, je Morijeva logika precej bolj pragmati\u010dna: na lastnih napakah se veliko nau\u010di\u0161, vendar ni treba, da vsako poslovno lekcijo pla\u010da\u0161 sam.<\/p>\n

Ko govori o denarju, Mori ni asket. Denarja ne razume kot nekaj sumljivega ali moralno problemati\u010dnega. Prav nasprotno. \u00bb\u010ce nima\u0161 denarja, je \u017eivljenje te\u017eko. Ukvarja\u0161 se z osnovnimi potrebami. Ko ga ima\u0161, lahko za\u010dne\u0161 razmi\u0161ljati tudi o drugih ljudeh in o projektih, ki ti neposredno ni\u010desar ne prinesejo.\u00ab Denar po tej logiki ni smisel. Je mo\u017enost. Kupuje izbiro. \u010cas. Varnost. Mo\u017enost, da re\u010de\u0161 ne.<\/p>\n

Toda prav tam se pojavi meja. Ko \u0161tevilka, ki naj bi neko\u010d pomenila cilj, postane samo naslednja \u0161tevilka. Mori danes pravi, da ga bolj kot kon\u010dni rezultat zanima, kaj je moral kot \u010dlovek postati na poti do njega. Koliko je bilo neprespanih no\u010di? Koliko strahu? Koliko denarja, vlo\u017eenega v znanje? Koliko napa\u010dnih odlo\u010ditev? In predvsem: koliko stvari je bilo treba medtem odlo\u017eiti?<\/p>\n

\u00bbPo 20 ali 25 letih biznisa se za\u010dne\u0161 spra\u0161evati: ali je sploh bilo vredno?\u00ab To je precej druga\u010den stavek od tistih, na katerih je zrasla industrija motivacijskih govorov.<\/p>\n

Obstaja eno pravilo, ki bi ga Mori \u017eelel vgraditi v osebne finance in je zelo preprosto: najprej pla\u010daj sebi. Ne takrat, ko bo\u0161 ve\u010d zaslu\u017eil. Ne, ko bo kredit odpla\u010dan. Ne prihodnje leto. Zdaj. \u00bb\u010ce zaslu\u017ei\u0161 sto evrov, jih deset daj na stran. \u010ce zaslu\u017ei\u0161 deset, daj enega.\u00ab Bistvo ni v vi\u0161ini zneska. Bistvo je v navadi. Mori pravi, da enako u\u010di svoje otroke: ko dobijo \u017eepnino, del denarja odlo\u017eijo.<\/p>\n

\"Smiliajn<\/p>\n

Smiliajn Mori: Po 20 ali 25 letih biznisa se za\u010dne\u0161 spra\u0161evati: ali je sploh bilo vredno? FOTO: Marko Feist\u00a0<\/p>\n

Zakaj? Ker ve\u010dina ljudi razmi\u0161lja po nasprotnem principu. Najprej pla\u010da trgovino, polo\u017enice, naro\u010dnine, kredit, avtomobil, zabavo. \u010ce na koncu kaj ostane, bo \u0161lo morda v prihodnost. Pogosto ne ostane ni\u010d.<\/p>\n

\u00bbDenar nam kar polzi skozi prste. Ko pa moramo nekaj dati zase, za svojo prihodnost, se nam zdi te\u017eko.\u00ab Po njegovem je najve\u010dja napaka \u010dakanje na magi\u010dni prihodnji trenutek v smislu, ko\u00a0bom zaslu\u017eil ve\u010d, ko bom odpla\u010dal kredit, ko bodo otroci ve\u010dji, ko bo manj stro\u0161kov\u00a0ipd.\u00a0Toda \u017eivljenje praviloma na prihodnji datum po\u0161lje tudi nove stro\u0161ke. Zato prihodnost ostaja prelo\u017eena.<\/p>\n

Kaj bi svetoval gospodinjstvu, ki ima izkori\u0161\u010deno kreditno kartico, dovoljen minus in stanovanjski kredit?\u00a0Ne evforije. Ne panike. Najprej pregled. Vse prihodke na eno stran. Vse odhodke na drugo. Do zadnjega.<\/p>\n

\u00bbTe\u017eko je gledati, kam gre denar. Ampak svoj mir dobi\u0161, ko ima\u0161 nad tem kontrolo.\u00ab Ko je slika jasna, ostaneta dve veliki mo\u017enosti. Zmanj\u0161ati stro\u0161ke ali pove\u010dati prihodke. Pri prvem je po njegovem meja razmeroma hitro dose\u017eena. Odpove\u0161 naro\u010dnino. Prihrani\u0161 deset ali dvajset evrov. Nekaj lahko racionalizira\u0161.<\/p>\n

Toda \u017eivljenjskega standarda ne more\u0161 rezati v nedogled. Zato Mori za pomembnej\u0161e vpra\u0161anje \u0161teje drugo: Kako bom pove\u010dal svojo sposobnost ustvarjanja prihodka? \u00bb\u010ce danes zaslu\u017ei\u0161 enako kot pred petimi leti, zaradi inflacije \u017ee precej tenko piska\u0161.\u00ab<\/p>\n

Za zaposlenega to pomeni vpra\u0161anje, ali lahko znanje, ve\u0161\u010dine, kreativnost ali mre\u017eo uporabi tudi zunaj osnovne pla\u010de. Za podjetnika pa \u0161e bolj neprijetno vpra\u0161anje: ali njegov poslovni model sploh omogo\u010da rast brez neposredne prodaje vsake dodatne ure njegovega \u010dasa?<\/p>\n

Ve\u010dino svojega poslovnega uspeha je Mori ustvaril v zavarovalni\u0161tvu in prodaji. Prav odnos do prodaje vidi kot eno od ve\u010djih kulturnih ovir. \u00bbLjudje neradi sli\u0161imo besedo prodaja.\u00ab<\/p>\n

Ko je vstopil v zavarovalni\u0161tvo, je bila panoga po njegovih besedah \u0161e izrazito tradicionalna. \u00bbKravatarska.\u00ab Dovolj je bilo menda poznati produkt. Toda Mori je zgodaj ugotovil, da to ni tako. Prodajalec lahko odli\u010dno pozna pogoje, police in drobni tisk, pa je \u0161e vedno slab prodajalec. Ker prodaja ni samo poznavanje produkta. Je razumevanje \u010dloveka.<\/p>\n

\u00bbKako lahko \u010dloveka prepri\u010dam, naj kupi nekaj, \u010desar ne potrebuje?\u00ab se vpra\u0161a Mori. In nato izpostavi paradoks potro\u0161ni\u0161tva: veliko stvari, ki jih ne potrebujemo, kupimo brez velikega prigovarjanja. Tiste, ki bi jih morda res potrebovali, odlagamo.<\/p>\n

Za podjetnika je lekcija preprosta: odli\u010den produkt, ki ga nih\u010de ne zna prodati, \u0161e ni poslovni model.<\/p>\n

\u010ce je Mori javno povezan s katero besedo, je to skoraj zagotovo motivacija. Toda danes o njej govori precej manj romanti\u010dno. \u00bbMotivacija in inspiracija te ne bosta dr\u017eali.\u00ab Disciplina pa te lahko.<\/p>\n

Nato opisuje jutra na Pagu. Vstane ob petih. V\u010dasih je \u0161el spat \u0161ele opolno\u010di. Ne ljubi se mu. Na kolesu se odpravi proti Lunu in Metajni. Potem se pred njim odpre morje, na drugi strani Velebit, nad njim vzhaja sonce. Takrat ve, zakaj je vstal. Toda do tega prizora ga ni pripeljala motivacija. Pripeljala ga je odlo\u010ditev, sprejeta prej. In ponovljena dovoljkrat. \u00bbMotivacija te lahko dr\u017ei nekaj \u010dasa. Potem potrebuje\u0161 disciplino.\u00ab<\/p>\n

Enako velja za poslovne seminarje. Robin Sharma lahko stopi na oder in navdu\u0161i dvorano. Ljudje odidejo polni energije. Dva tedna pozneje pride obi\u010dajen ponedeljek. Kaj potem? \u010ce potrebuje\u0161 vedno nov seminar, novo knjigo in nov posnetek, da za\u010dne\u0161 delati, je sistem slab. \u00bbMora\u0161 se sam znati motivirati.\u00ab<\/p>\n

Smiljan Mori, gost podkasta Supermo\u010d, ima veliko sledilcev. Veliko poslovnih stikov. Pozna ljudi, ki jih poslovni svet postavlja na naslovnice. Toda vpra\u0161a nekaj veliko bolj preprostega: \u00bbKoliko teh ljudi ima nekoga, kateremu lahko joka?\u00ab In potem \u0161e bolj neposredno: \u00bbKoga lahko pokli\u010dem in mu re\u010dem: madona, strah me je. Skrbi me za biznis.\u00ab<\/p>\n

Uspeh ima neprijeten stranski u\u010dinek. \u010cloveku lahko odvzame dru\u017ebeno dovoljenje za stisko. \u010ce ima\u0161 denar, dobro podjetje, prepoznavnost in status, bodo ljudje veliko hitreje rekli: Kaj pa tebi manjka? Toda Mori pravi, da je te\u017eko imeti dobrega poslu\u0161alca in prijatelja.\u00a0<\/p>\n

Pri petdesetih Mori o\u010ditno uspeha ne definira ve\u010d samo z rastjo podjetja, velikostjo mre\u017ee, fizi\u010dno kondicijo ali \u0161tevilom ni\u010del. Vse to je \u0161e vedno pomembno. Toda danes se jim pridru\u017euje vpra\u0161anje smisla.<\/p>\n

\u00bbVeliko mo\u0161kih in podjetnikov izgubi smisel, ko se vrti v za\u010daranem krogu biznisa in dose\u017ekov.\u00ab Morda je zato najbolj zanimiva poslovna lekcija \u010dloveka, ki je vse \u017eivljenje govoril o ambiciji in disciplini, prav tista, ki je najmanj podobna motivacijskemu sloganu. Uspeh ni samo vpra\u0161anje, koliko si ustvaril, je tudi vpra\u0161anje, kaj je med ustvarjanjem ostalo. In kaj je izginilo.<\/p>\n

\u00bbPo 20 ali 25 letih biznisa se za\u010dne\u0161 spra\u0161evati: ali je sploh bilo vredno?\u00ab To je morda \u0161tevilka, ki je v poslovnem poro\u010dilu ne bomo nikoli na\u0161li. Toda na koncu je lahko najpomembnej\u0161a.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tri desetletja prodaje, podjetni\u0161tva in discipline so gostu podkasta Supermo\u010d Smiljanu Moriju prinesla podjetja, mednarodno mre\u017eo in finan\u010dno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":220094,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[4523,40574,53425,1749,17787,21154,1263,7744,4030,59,61,53426,62,37,58,60,38,53424,53427,2733],"class_list":["post-220093","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-denar","tag-disciplina","tag-financna-svoboda","tag-kariera","tag-motivacija","tag-osebne-finance","tag-podjetniki","tag-podjetnistvo","tag-posel","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-robin-sharma","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-smiljan-mori","tag-supermoc","tag-uspeh"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117235656422479010","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220093","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=220093"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220093\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/220094"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=220093"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=220093"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=220093"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}