{"id":220875,"date":"2026-09-09T06:04:28","date_gmt":"2026-09-09T06:04:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/220875\/"},"modified":"2026-09-09T06:04:28","modified_gmt":"2026-09-09T06:04:28","slug":"lani-51-danes-ze-80-odstotkov-umetna-inteligenca-je-preplavila-slovenijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/220875\/","title":{"rendered":"Lani 51, danes \u017ee 80 odstotkov: umetna inteligenca je preplavila Slovenijo"},"content":{"rendered":"

\"Poznan,<\/p>\n

Raziskava o uporabi umetne inteligence med uporabniki interneta v Sloveniji ka\u017ee, da se je obdobje za\u010detnega navdu\u0161enja nad novo tehnologijo za\u010delo umirjati. Foto:\u00a0Profimedia<\/p>\n

Lani 51, danes \u017ee 80 odstotkov: umetna inteligenca je preplavila Slovenijo<\/p>\n

Generativno umetno inteligenco v Sloveniji uporablja 80 odstotkov uporabnikov interneta, potem ko je bil lani dele\u017e \u0161e pri 51 odstotkih, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na ljubljanski fakulteti za dru\u017ebene vede. Ob hitrem \u0161irjenju uporabe se med ljudmi krepi tudi zaskrbljenost glede prihodnjega razvoja umetne inteligence in njenih posledic.<\/p>\n

03. 09. 2026, 11.07\n <\/p>\n

sta\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Uporabniki najpogosteje uporabljajo brezpla\u010dna orodja umetne inteligence, je pa med mese\u010dnimi uporabniki tudi 24 odstotkov takih, ki uporablja pla\u010dljiva orodja. To je 14 odstotnih to\u010dk ve\u010d kot v lanski izvedbi raziskave. Med tedenskimi uporabniki ostaja najpogosteje uporabljeno orodje klepetalni robot ChatGPT, vendar se je njegov dele\u017e zmanj\u0161al s 83 odstotkov v letu 2025 na 69 odstotkov letos.<\/p>\n

V delovnem okolju umetno inteligenco uporablja 41 odstotkov delovno aktivnih uporabnikov interneta, 80 odstotkov sodelujo\u010dih v raziskavi pa je dejalo, da jim to pri delu prihrani \u010das. Isto\u010dasno pa jih ve\u010d pravi, da se je skupni obseg dela zaradi novih nalog, povezanih z uporabo umetne inteligence, pove\u010dal. Tako meni 17 odstotkov sodelujo\u010dih, medtem ko jih 15 odstotkov pravi, da se je zmanj\u0161al.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\ufeffsimboli\u010dna<\/p>\n

umetna inteligenca<\/p>\n

ChatGPT namesto terapevta? Znanstveniki svarijo pred nevarnimi nasveti umetne inteligence<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ob tem polovica sodelujo\u010dih zaposlenih v raziskavi meni, da bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih pomembno spremenila njihovo delo, tretjina pa jih ocenjuje, da bo celo zamenjala glavnino njihovega dela.<\/p>\n

V izobra\u017eevalne namene orodja umetne inteligence uporablja 91 odstotkov \u0161tudentov in polnoletnih dijakov, od katerih jih 92 odstotkov navaja, da jim to prihrani \u010das pri u\u010denju. V primerjavi z lansko izvedbo raziskave se je sicer zaznani prihranek \u010dasa pri delu in izobra\u017eevanju nekoliko skraj\u0161al, med \u0161tudenti in dijaki pa se krepi ob\u010dutek, da je zaradi uporabe umetne inteligence delo oziroma u\u010denje lahko opravljeno slab\u0161e.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Umetna<\/p>\n

Tehnofevdalizem<\/p>\n

Balon\u010dek se napihuje, investitorjev pa ne skrbijo izgube umetne inteligence<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Tudi v splo\u0161nem raziskava o uporabi generativne umetne inteligence med odraslimi uporabniki interneta v Sloveniji ka\u017ee, da se je obdobje za\u010detnega navdu\u0161enja nad novo tehnologijo za\u010delo umirjati. Ob hitrem \u0161irjenju uporabe se namre\u010d krepi tudi zaskrbljenost glede prihodnjega razvoja umetne inteligence, njenega vpliva na delo in medosebne odnose ter vpra\u0161anj zasebnosti in nadzora.<\/p>\n

Tako je 42 odstotkov uporabnikov glede prihodnjega razvoja umetne inteligence zaskrbljenih, medtem ko jih je navdu\u0161enih 15 odstotkov. Lani sta bila dele\u017ea pri 39 in 17 odstotkih. Med intenzivnimi uporabniki umetne inteligence pa je razmerje obratno – 38 odstotkov jih je glede nadaljnjega razvoja navdu\u0161enih in 19 odstotkov zaskrbljenih.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Sick<\/p>\n

Poznate pasti?<\/p>\n

Zakaj ne smete zaupati umetni inteligenci pri iskanju zdravstvenih nasvetov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Medtem ko uporabniki umetne inteligence v povpre\u010dju poro\u010dajo o pozitivnem u\u010dinku te tehnologije na osebno zadovoljstvo in socialno \u017eivljenje, pa nara\u0161\u010da kolektivni pesimizem glede vpliva umetne inteligence na zaposlovanje in medosebne odnose.<\/p>\n

Ve\u010dina uporabnikov umetne inteligence sicer klepetalne robote obravnava kot osebe ter je do njih prijazna, spo\u0161tljiva in obzirna. Pribli\u017eno petina uporabnikov se pri interakciji s klepetalniki po\u010duti doma\u010de in bi jih pogre\u0161ala, za nekaj ve\u010d kot desetino pa je odnos postal dejansko \u017ee osebno pomemben. Okoli pet odstotkov uporabnikov pa je razvilo celo osebno razmerje z orodji umetne inteligence in jih uporablja, kadar potrebujejo pogovor. Ve\u010dina, 56 odstotkov, se je na tehnologijo tudi sicer \u017ee obrnila za osebna in intimna vpra\u0161anja, desetina jih to po\u010dne tedensko.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Detail<\/p>\n

EU<\/p>\n

Bruselj se utaplja v vlogah, ki jih je ustvarila umetna inteligenca<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kljub nara\u0161\u010dajo\u010di splo\u0161ni zaskrbljenosti glede razvoja umetne inteligence se je zmanj\u0161al dele\u017e tistih, ki menijo, da je regulacije premalo, namre\u010d s 45 odstotkov lani na 38 odstotkov letos. Hkrati pa se je pove\u010dal dele\u017e tistih, ki jih skrbi prevelika regulacija, in sicer z 32 na 35 odstotkov. Manj kot petina uporabnikov zaupa, da bosta EU in Slovenija podro\u010dje ustrezno regulirali, jih pa 71 odstotkov meni, da da bi bilo treba izobra\u017eevanje o odgovorni rabi umetne inteligence vklju\u010diti v \u0161olski sistem.<\/p>\n

Raziskavo je sicer maja v okviru spletnega panela na reprezentativnem vzorcu 1435 prebivalcev Slovenije izvedel Center za dru\u017eboslovno informatiko Fakultete za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Raziskava o uporabi umetne inteligence med uporabniki interneta v Sloveniji ka\u017ee, da se je obdobje za\u010detnega navdu\u0161enja nad…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":220876,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[1397,38987,5389,1909,3491,4061,62,37,58,60,38,89,90,1344,1396,8693],"class_list":["post-220875","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-chatgpt","tag-delovno-okolje","tag-druzbeni-vpliv","tag-izobrazevanje","tag-raziskava","tag-regulacija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija","tag-tehnoloski-razvoj","tag-umetna-inteligenca","tag-zasebnost"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117239576649062401","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220875","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=220875"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/220875\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/220876"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=220875"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=220875"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=220875"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}