Ve\u010dina z zbranim prispevkom ne zbere dovolj denarja, zato ga dopolnjujejo\u00a0z ogla\u0161evanjem in drugimi komercialnimi aktivnostmi.<\/p>\n
Kaj pravi teorija o dajatvah in neposrednem\u00a0financiranju javnih servisov?<\/p>\n
V teoriji prispevki oziroma dajatve\u00a0prispevajo k politi\u010dni neodvisnosti, finan\u010dni stabilnosti in predvidljivosti, manjko to ureditve je, da se marsikdo izogiba njihovemu pla\u010dilu. Prora\u010dunsko financiranje zagotavlja, da denar prispevajo vsi davkopla\u010devalci, a lahko pove\u010da\u00a0politi\u010dne\u00a0in finan\u010dne pritiske, saj je odvisno od vsakokratne oblasti. Zato velja za\u00a0model, ki potrebuje\u00a0mo\u010dnej\u0161e varovalke.\u00a0Medtem pa namenski davki zdru\u017eujejo prednosti obeh\u00a0pristopov.<\/p>\n
<\/p>\n <\/a><\/p>\n <\/p>\n Za toliko milijonov se bo zadol\u017eila RTV Slovenija\u00a0…<\/p>\n <\/a><\/p>\n Zaradi izogibanja pla\u010devanju prispevka in zastarelega modela njegovega\u00a0pobiranja, ki je temeljil zgolj na lastni\u0161tvu televizijskih in radijskih naprav, je pri\u0161lo do reformiranja financiranja javnih medijev.<\/p>\n Ni trenda, ki bi nakazoval, da so bili javni mediji, financirani iz\u00a0prora\u010duna, bolj izpostavljeni zmanj\u0161anju javnih sredstev ali da so bili tisti, financirani s prispevki, na splo\u0161no bolje za\u0161\u010diteni pred zmanj\u0161anjem financiranja, ka\u017ee analiza Evropske komisije.<\/p>\n Evropski mediji, ki opravljajo javno slu\u017ebo, so na splo\u0161no mo\u010dno\u00a0odvisni od javnega financiranja \u2013\u00a0to poskrbi za \u0161tiri petine njihovih prihodkov.\u00a0Novej\u0161e dr\u017eave \u010dlanice EU, z izjemo Hrva\u0161ke in Slovenije, prejemajo razmeroma skromne javne prispevke, \u0161e ugotavlja analiza.<\/p>\n Vir: RTV Slovenija\/Funding of Public Service Media-EBU<\/p>\n Medtem dokument RTV Slovenija<\/a>, ki sloni na raziskavi\u00a0Evropske radiodifuzne zveze (EBU) iz leta 2024, ka\u017ee, da je RTV-prispevek v obliki, kot ga poznamo pri nas, imelo pet dr\u017eav (Hrva\u0161ka, Italija, Irska, \u010ce\u0161ka, Portugalska in Zdru\u017eeno kraljestvo. Univerzalni gospodinjski prispevek so imeli v Avstriji, Nem\u010diji in \u0160vici, namenski davek na Finskem in \u0160vedskem, iz dr\u017eavnega prora\u010duna pa so javne medije med drugim financirali v Belgiji, Bolgariji, Cipru,\u00a0Estoniji, Latviji, Luksemburgu, Malti, Moldaviji, \u010crni\u00a0gori, Severni Makedoniji, Romuniji, \u0160paniji, Ukrajini, na Danskem, Mad\u017earskem, Nizozemskem, Poljskem,\u00a0Slova\u0161kem\u00a0ter \u0161tevilnih neevropskih\u00a0\u010dlanicah\u00a0EBU.\u00a0V Franciji, Islandiji, Litvi in na Norve\u0161kem je podobno. Raziskava\u00a0zajema 62 organizacij s 45 trgov.<\/p>\n Zakaj\u00a0neposredno financiranje javnega servisa v tujini ni problem?<\/p>\n Financiranje javnega medija iz prora\u010duna nekateri kritiki povezujejo s prakso v bolj avtoritarnih dr\u017eavah. Ali je na\u010din financiranja sam po sebi pomemben pokazatelj neodvisnosti javnega servisa, ali so pomembnej\u0161e druge varovalke, kot so na\u010din dolo\u010danja njegove vi\u0161ine, neodvisnost njegovih organov in zakonske omejitve politi\u010dnega vpliva?<\/p>\n Noben model\u00a0ne more sam po sebi zagotoviti neodvisnosti javnega medija, toda\u00a0dolo\u010deni modeli vsekakor omogo\u010dajo precej bolj preproste na\u010dine za politi\u010dni pritisk kot drugi, opozarja izr. prof. dr. Jernej Amon Prodnik s fakultete za dru\u017ebene vede:<\/p>\n \u00bbProra\u010dunsko financiranje prina\u0161a vzvode, ki nudijo relativno preprost na\u010din za podrejanje. Zdi se mi deplasirano, da se poizku\u0161a to vpra\u0161anje prikazati kot nekaj abstraktnega, skoraj kot da gre samo za teoreti\u010dno razpravo, ker nekje drugje mogo\u010de s tak\u0161nim financiranjem ni te\u017eav\u00a0… Marsikje te\u00a0seveda obstajajo. Zakonodaja se vedno sprejema v dolo\u010denem politi\u010dnem kontekstu in aktualna vlada ne predstavlja nepopisanega lista na podro\u010dju medijev.\u00ab<\/p>\n V tem politi\u010dnem kontekstu je zelo pomembno, ali dolo\u010den finan\u010dni model\u00a0politiki omogo\u010da preprost pritisk in celo demonta\u017eo medija ali pri tem vseeno obstaja nekaj ovinkov. Pretekla politi\u010dna praksa in izjave politikov so dovolj zgovorne, je jasen Amon Prodnik.<\/p>\n V vsakem primeru gre za javno financiranje, iz katerega vira prihaja, je drugotnega pomena, pa razmi\u0161lja prof. dr. Matev\u017e Tom\u0161i\u010d s fakultete za uporabne dru\u017ebene \u0161tudije. Pri zavra\u010danju tak\u0161ne re\u0161itve gre pri nacionalki za ohranitev statusa quo:\u00a0<\/p>\n \u00bbSklicujejo se na to, da bo vsaka sprememba pomenila omejevanje\u00a0avtonomije ali\u00a0neko avtoritarnost. Gre za to, da dolo\u010dena skupina ljudi misli, da ta institucija\u00a0\u2013 ki je postala komunikacijski ali propagandni instrument leve politike \u2013 pripada njim. Tisti, ki niso njeni simpatizerji, se zato upravi\u010deno spra\u0161ujejo, zakaj jo morajo financirati.\u00ab<\/p>\n Pravljica o namenskem\u00a0davku<\/p>\n Tretja mo\u017enost za pla\u010devanje javnega servisa je namenski davek.\u00a0V druga\u010dnih politi\u010dnih okoli\u0161\u010dinah bi o tej ideji lahko imeli izjemno\u00a0plodno javno razpravo, ker bi to omogo\u010dilo progresivno pla\u010devanje. Ta zdaj ni izvedljiva, meni Amon Prodnik:<\/p>\n \u00bbVsakomur z nekaj politi\u010dne senzibilnosti bi moralo biti jasno, da se v primeru spreminjanja na\u010dina financiranja v to ne bo \u0161lo z namenom\u00a0razbremenjevanja deprivilegiranih skupin, ki si te\u017eko privo\u0161\u010dijo naro\u010dnino, \u010deprav se bo spremembe poizku\u0161alo prodati na tak\u0161en na\u010din. Je pa to lahko lepa pravljica za lahko no\u010d \u2013\u00a0in v\u010dasih je pa\u010d la\u017eje poslu\u0161ati pravljice.\u00ab<\/p>\n Tom\u0161i\u010d ima druga\u010dne pomisleke. Pravi, da so dr\u017eavljani\u00a0v zadnjem obdobju postali alergi\u010dni na nove davke, prav tako\u00a0ni naklonjen, da bi z njim pla\u010devali le\u00a0eno ustanovo. V\u00a0tem primeru se namre\u010d ne bi spremenilo veliko, saj bi prispevek samo druga\u010de poimenovali.\u00a0Bolj se nagiba k temu, da bi\u00a0sami odlo\u010dali, katere\u00a0medije bi podprli in \u010de bi bili zadovoljni z javno radiotelevizijo, bi denar\u00a0namenili njej.\u00a0<\/p>\n Stabilno financiranje je klju\u010dno<\/p>\n \u017de zakonodajno-pravna slu\u017eba je opozorila, da je na\u010din financiranja RTV povezan z zagotavljanjem njene\u00a0finan\u010dne, organizacijske in programske samostojnosti, ki je pomembna za uresni\u010devanje ustavnega na\u010dela svobode izra\u017eanja. Pristojna ministrica Ignacija Fridl Jarc je\u00a0robu razprave o razpisu posvetovalnega referenduma\u00a0na parlamentarnem odboru za kulturo predstavila vladno stali\u0161\u010de o tej tematiki. Dejala je, da\u00a0morebitna ukinitev\u00a0RTV-prispevka ni zgolj\u00a0vpra\u0161anje finan\u010dne razbremenitve zavezancev, temve\u010d tudi vpra\u0161anje zagotavljanja dolgoro\u010dno stabilnega in predvidljivega financiranja javne radiotelevizije. Tako bi v primeru njegove\u00a0spremembe morali zagotoviti\u00a0nemoteno izvajanje javne slu\u017ebe, ohranitev\u00a0uredni\u0161ke\u00a0neodvisnosti ter racionalno in gospodarno izvajanje nalog.\u00a0<\/p>\n Kaj bi pomenil referendumski ZA<\/p>\n Morebitna zavrnitev pla\u010devanja prispevka\u00a0bi bila\u00a0simbolna gesta oziroma\u00a0nezaupnica nacionalni radioteleviziji, njenemu programu in\u00a0ljudem, ki jo upravljajo. Pomenila bi, da\u00a0ve\u010dina ljudi\u00a0te institucije\u00a0ne priznava za svoje, meni, da ne deluje v\u00a0javnem interesu in\u00a0ne izpolnjuje svojega poslanstva ter\u00a0zato smatra,\u00a0da ji\u00a0tak\u0161ne institucije ni treba pla\u010devati, ocenjuje prof. dr.\u00a0Tom\u0161i\u010d:<\/p>\n \u00bbSeveda\u00a0prenos pla\u010devanja financiranja te institucije na prora\u010dun\u00a0ne bi kaj dosti spremenil.\u00a0Mogo\u010de bi ljudje imeli ob\u010dutek, da je\u00a0ne pla\u010dujejo ve\u010d, a \u0161e vedno bi \u0161lo za davkopla\u010devalski denar. Zato bi tukaj bilo treba najprej premisliti, ali RTV opravlja svoje poslanstvo. Sam menim, da ga v\u00a0zadnjih letih vsaj v informativnem smislu zagotovo ne. \u010ce se\u00a0strinjamo, da je njen obstoj nujno potreben, jo je treba temeljito reformirati.\u00ab<\/p>\n RTV se po njegovih besedah spremembam upira, saj \u017eeli ohraniti status quo. Novi vladi namre\u010d ne zaupa, da bi jo po\u00a0novem modelu\u00a0v zadostni meri financirala, dodaja.\u00a0Nenazadnje je celo prej\u0161nja Golobova vlada, ki je bila naklonjena vodstvu te hi\u0161e,\u00a0za njeno financiranje\u00a0\u017eelela skleniti\u00a0sporazum.<\/p>\n![\"V](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/H-20230529-01242088-400.webp\")
<\/p>\n![\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/O-financiranje-javnih-medijev-800.webp\")
<\/p>\n
![\"Foto:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/H-RTV-400.webp\")
<\/p>\n