{"id":22126,"date":"2026-03-12T05:21:09","date_gmt":"2026-03-12T05:21:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/22126\/"},"modified":"2026-03-12T05:21:09","modified_gmt":"2026-03-12T05:21:09","slug":"americani-razmisljajo-o-posredovanju-posebnih-enot-v-iranu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/22126\/","title":{"rendered":"Ameri\u010dani razmi\u0161ljajo o posredovanju posebnih enot v Iranu"},"content":{"rendered":"

\"Po\u0161iljajo<\/p>\n

ZDA je v preteklosti \u017ee posku\u0161ala izvesti zapleteno operacijo posebnih enot v Iranu. Tedaj se je iz\u0161lo zelo slabo. Simboli\u010dna fotografija: Profimedia<\/p>\n

Ameri\u010dani razmi\u0161ljajo o posredovanju posebnih enot v Iranu<\/p>\n

ZDA naj bi razmi\u0161ljale o drzni akciji posebnih enot v Iranu, da bi onesposobili Teheranov jedrski program. ZDA na akcije posebnih enot v Iranu sicer nimajo dobrih spominov.<\/p>\n

V ameri\u0161kih diplomatskih in voja\u0161kih krogih so se mo\u010dno okrepile razprave o radikalnem ukrepu proti iranskemu jedrskemu programu, poro\u010da ameri\u0161ki portal Semafor. V sredi\u0161\u010du teh pogovorov naj bi bila tudi mo\u017enost neposrednega kopenskega posredovanja posebnih enot v iranske jedrske objekte, kjer naj bi zasegli ali nevtralizirali zaloge visoko obogatenega urana.\u00a0 \u010ceprav so bili tak\u0161ni scenariji v preteklosti zgolj teoreti\u010dni, novi obve\u0161\u010devalni podatki nakazujejo, da na\u010drtovanje prehaja v operativno fazo, trdijo pri Semaforju. Da Washington in Tel Aviv\u00a0preu\u010dujeta to mo\u017enost, pi\u0161ejo tudi pri Axiosu.<\/p>\n

Razprave o tvegani operaciji naj bi spodbujale ocene, da se Teheran hitro\u00a0pribli\u017euje pragu za izdelavo jedrskega oro\u017eja. Po podatkih iz leta 2025 Iran razpolaga s pribli\u017eno 460 kilogrami urana, obogatenega na 60 odstotkov. Za potrebe oro\u017eja\u00a0ga je treba obogatiti na 90 odstotkov.\u00a0<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

Napad na Iran<\/p>\n

Trump: ZDA v Iranu nimajo ve\u010d ni\u010desar za ciljati<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ameri\u0161ki dr\u017eavni sekretar Marco Rubio in predsednik Trump sta tudi \u017ee nakazala, da zra\u010dni napadi morda ne bodo uspeli odpraviti gro\u017enje, saj se klju\u010dni material nahaja globoko pod zemljo, kjer so varni pred konvencionalnim obstreljevanjem.<\/p>\n

Tehni\u010dni izzivi in logisti\u010dna no\u010dna mora<\/p>\n

Operacija, ki bi vklju\u010devala elitne enote, kot sta Delta Force in SEAL Team 6, bi bila ena najkompleksnej\u0161ih v zgodovini teh enot. Iranska jedrska objekta v Isfahanu in Natanzu sta zgrajena ve\u010d sto metrov pod povr\u0161jem, v tunelih brez klasi\u010dnih prezra\u010devalnih ja\u0161kov. To pomeni, da bi morale posebne enote vstopiti skozi mo\u010dno zavarovane vhode in se boriti v zapletenih podzemnih labirintih.<\/p>\n

Zaseg 400 kilogramov urana ob tem ni le vpra\u0161anje fizi\u010dne mo\u010di. Material zahteva specializirane, te\u017eke svin\u010dene zabojnike za za\u0161\u010dito pred sevanjem. Logistika transporta tak\u0161nega tovora iz osr\u010dja sovra\u017ene dr\u017eave pod nenehnim ognjem je skoraj nepredstavljiva.<\/p>\n

Alternativa zasegu je “red\u010denje” urana, da bi postal neuporaben za oro\u017eje. To bi zahtevalo sodelovanje usposobljenih znanstvenikov in uporabo kompleksne opreme neposredno v iranskih laboratorijih. Tak postopek bi trajal ure ali celo dni, v tem \u010dasu pa bi bili vojaki in civilni strokovnjaki izpostavljeni silovitim iranskim protinapadom.<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

BLI\u017dNJI VZHOD<\/p>\n

Otok Karg: iranska \u201cnedotakljiva\u201d naftna arterija<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u010ce bi ameri\u0161ki ali izraelski vojaki ostali ujeti ali bili ubiti, bi to povzro\u010dilo nepopravljivo politi\u010dno \u0161kodo Washingtonu. Zato naj bi bil pogoj za izvedbo operacije, da bi bila iranska vojska predhodno znatno oslabljena, da ne bi bila sposobna organizirati u\u010dinkovitega odpora.<\/p>\n

Slabi spomini na Iran<\/p>\n

ZDA je v preteklosti \u017ee posku\u0161ala izvesti zapleteno operacijo posebnih enot v Iranu. Operacija Orlov krempelj iz leta 1980 ostaja eden najbolj bole\u010dih trenutkov v zgodovini ameri\u0161kih posebnih enot. Glavni cilj misije je bil re\u0161iti 52 ameri\u0161kih uslu\u017ebencev, ki so jih po islamski revoluciji kot talce zadr\u017eevali v Teheranu. Na\u010drt je bil izjemno kompleksen in je vklju\u010deval usklajeno delovanje elitnih enot Delta Force, mornari\u0161kih helikopterjev ter letalstva v osr\u010dju iranske pu\u0161\u010dave.<\/p>\n

<\/p>\n

\"U.S.<\/p>\n

OZADJE VOJNE<\/p>\n

Zakaj govorijo o balkanizaciji Irana in ob tem omenjajo Jugoslavijo?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Operacija se je hitro sprevrgla v polomijo. \u017de na za\u010detku so mo\u010dni pe\u0161\u010deni viharji in mehanske okvare onesposobili ve\u010d helikopterjev, zaradi \u010desar so poveljniki ocenili, da nimajo ve\u010d dovolj sredstev za varno nadaljevanje akcije. Med umikom na improviziranem letali\u0161\u010du v pu\u0161\u010davi je pri\u0161lo do katastrofalne nesre\u010de, ko je helikopter tr\u010dil v transportno letalo C-130. V ognju in eksploziji je izgubilo \u017eivljenje osem ameri\u0161kih vojakov, pre\u017eiveli pa so bili prisiljeni zapustiti obmo\u010dje in za seboj pustiti celo trupla soborcev in dokumentacijo.<\/p>\n

Neuspeh je imel daljnose\u017ene posledice. Politi\u010dno je zape\u010datil usodo predsednika Jimmyja Carterja, ki je kasneje izgubil volitve, voja\u0161ko pa je razkril globoke pomanjkljivosti v sodelovanju med razli\u010dnimi vejami ameri\u0161ke vojske. Prav ta tragedija je bila glavni povod za ustanovitev zdru\u017eenega poveljstva za posebne operacije (SOCOM), ki danes vodi vse elitne enote ZDA.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"ZDA je v preteklosti \u017ee posku\u0161ala izvesti zapleteno operacijo posebnih enot v Iranu. Tedaj se je iz\u0161lo zelo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":22127,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[9110,3555,333,2006,330,1053,9430,9429,37,38,64,5793,63,404],"class_list":{"0":"post-22126","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-ameriska-vojska","9":"tag-geopolitika","10":"tag-iran","11":"tag-izrael","12":"tag-jedrski-program","13":"tag-jedrsko-orozje","14":"tag-mednarodna-politika","15":"tag-posebne-enote","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-svet","19":"tag-vojaske-operacije","20":"tag-world","21":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116214528973913536","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22126","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=22126"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22126\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22127"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=22126"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=22126"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=22126"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}