{"id":221505,"date":"2026-09-09T14:58:16","date_gmt":"2026-09-09T14:58:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/221505\/"},"modified":"2026-09-09T14:58:16","modified_gmt":"2026-09-09T14:58:16","slug":"na-meji-z-rusijo-ni-iluzij-evropska-drzava-se-pripravlja-na-obmocje-smrti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/221505\/","title":{"rendered":"Na meji z Rusijo ni iluzij: evropska dr\u017eava se pripravlja na obmo\u010dje smrti"},"content":{"rendered":"

Finska si z Rusijo deli ve\u010d kot 1.300 kilometrov dolgo mejo. Vendar Helsinki nikoli ni imel iluzij, da nevtralnost ali gospodarske vezi ponujajo zanesljivo varnostno mre\u017eo, ko njihova velika vzhodna soseda zasleduje bolj ali manj odkrito imperialisti\u010dne cilje. Medtem ko je skoraj vsa Evropa po hladni vojni mo\u010dno zmanj\u0161ala svoje voja\u0161ke zmogljivosti, je Finska ohranila mo\u010dno naborni\u0161ko vojsko in velike rezervne sile.<\/p>\n

\u0160vicarska konfederacija se kopa v mitu o svoji obrambni nevtralnosti in legendarnih bunkerjih. Toda pogled na severno Evropo poka\u017ee, da obstajajo tudi drugi na\u010dini, pi\u0161e \u0161vicarski medij Watson.<\/p>\n

Kaj so se Finci nau\u010dili iz vojne s Sovjeti leta 1939<\/p>\n

“Medtem ko smo v \u0160vici vpleteni v temeljne razprave o nevtralnosti, se Finska predstavlja kot pragmati\u010dna in dobro opremljena pred gro\u017enjami imperialisti\u010dne Rusije. Hkrati pa nordijske dr\u017eave veljajo tudi za najsre\u010dnej\u0161e na svetu,”\u00a0pi\u0161e omenjeni medij.<\/p>\n

Med zimsko vojno leta 1939 je Finska stala popolnoma sama, ko jo je napadla Sovjetska zveza. Ta travma ostaja globoko zakoreninjena v nacionalni zavesti. Finska ve: izolacija je nevarna.<\/p>\n

Finsko slovo od nevtralnosti<\/p>\n

Po ruski invaziji na Ukrajino se je podpora \u010dlanstvu v Natu v nevtralni Finski hitro pove\u010dala s pribli\u017eno 50 odstotkov na ve\u010d kot 80 odstotkov. Dr\u017eava je \u010dez no\u010d opustila desetletja staro stali\u0161\u010de o nevtralnosti.<\/p>\n

\"Finske<\/p>\n

Finske \u010dete so specialisti za bojevanje v najbolj ekstremnih pogojih, pri temperaturah do minus 40 stopinj Celzija in globokem snegu.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Finska podjetja so se po\u00a0izbruhu vojne skoraj popolnoma umaknila iz poslovanja z Rusijo, kar je povzro\u010dilo drasti\u010dne gospodarske izgube v obmejnih finskih regijah. A ta bole\u010dina je sprejeta kot cena varnosti.<\/p>\n

Finci domnevajo, da v odnosih z Rusijo ni ve\u010d vrnitve v dobo pred invazijo<\/p>\n

Na Finskem se na podlagi ustreznih izku\u0161enj domneva, da je prelom z Rusijo trajen in da ni ve\u010d vrnitve v t. i. normalnost pred letom 2022.<\/p>\n

Finska ima mo\u010dno vojsko. Nacionalna obramba resni\u010dno zadeva vse. Tako kot \u0160vica ima tudi Finska tradicionalno splo\u0161no voja\u0161ko obveznost. Vendar pa se tam nacionalna obramba razume veliko \u0161ir\u0161e \u2013 kot stalna naloga in domoljubna dol\u017enost mo\u0161kih in \u017eensk vseh starosti.<\/p>\n

Dobro izurjene finske sile<\/p>\n

Na Finskem obstaja gosta mre\u017ea voja\u0161kih, civilnih in gospodarskih odgovornosti. Vsak finski dr\u017eavljan ve, kak\u0161no vlogo igra v krizi, ne glede na to, ali nosi uniformo ali ne.<\/p>\n

\"Pod<\/p>\n

Pod glavnim mestom Helsinki imajo Finci bunkerje, ki se v mirnem \u010dasu uporabljajo za civilne namene. Na fotografiji vidimo del helsin\u0161kega kompleksa Merihaka, ki se v mirnem \u010dasu uporablja kot igri\u0161\u010de, v primeru vojne pa bi bil hitro preurejen v zakloni\u0161\u010de za civiliste.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Finske \u010dete so specialisti za bojevanje v najbolj ekstremnih pogojih, pri temperaturah do minus 40 stopinj Celzija in globokem snegu. Finski vojaki celo usposabljajo ameri\u0161ke in kanadske Natove \u010dete na Arktiki.<\/p>\n

Ve\u010d prostora v bunkerjih, kot je prebivalcev<\/p>\n

\u0160vica je znana po svojih bunkerjih, zgrajenih med hladno vojno, vendar jih Finska uporablja vsak dan. Pod prestolnico Helsinki so podzemni objekti za 900 tiso\u010d ljudi (Helsinki ima 700 tiso\u010d prebivalcev). V mirnem \u010dasu se ti oddajajo v najem kot drsali\u0161\u010da, bazeni ali ogromna notranja igri\u0161\u010da. Ta strategija dvojne rabe ohranja objekte stro\u0161kovno u\u010dinkovite, sodobne in vidne prebivalstvu.<\/p>\n

Finska je na prebivalca ena najve\u010djih donatoric in podpornic Ukrajine v voja\u0161ki opremi, vendar se u\u010di tudi neposredno od ukrajinskih branilcev. V zameno za dobavljeno oro\u017eje, kot so brezpilotni letalniki,\u00a0imajo Finci koristi od ukrajinskih informacij o sodobnem frontnem bojevanju.<\/p>\n

Ukrajinske informacije o sodobnem vojskovanju<\/p>\n

Finski predsednik Alexander Stubb je v nedavnem pogovoru z ukrajinskimi novinarji dejal, da je na za\u010detku vojne Ukrajina potrebovala Evropo in njeno pomo\u010d, zdaj pa Evropa potrebuje Ukrajino toliko, kot Ukrajina potrebuje Evropo.<\/p>\n

Ukrajina namre\u010d ve veliko ve\u010d o sodobnem vojskovanju kot vsi v Evropi skupaj. Vojna med Ukrajino in Rusijo je prva vojna dronov. Finci so se\u00a0med drugim nau\u010dili v tej vojni dronov oziroma brezpilotnih letalnikov, da je 40-kilometrski pas od prve bojne \u010drte do prvih zalednih polo\u017eajev t. i. obmo\u010dje smrti.<\/p>\n

“Tankov, katerih topovi nimajo ve\u010d 40-kilometrskega dosega, tako ne potrebujemo ve\u010d,”\u00a0je med drugim dejal Stubb.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Finska si z Rusijo deli ve\u010d kot 1.300 kilometrov dolgo mejo. Vendar Helsinki nikoli ni imel iluzij, da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":221506,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[14507,66,3055,421,37,38,64,4068,71,63],"class_list":["post-221505","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-alexander-stubb","tag-evropa","tag-finska","tag-rusija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-svica","tag-ukrajina","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117241676196691164","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221505","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=221505"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221505\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/221506"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=221505"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=221505"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=221505"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}