20.37\u00a0Z Iranom povezani hekerji naj bi napadli ameri\u0161ko zdravstveno podjetje Stryker<\/p>\n
Z Iranom povezana hekerska skupina Handala je danes prevzela odgovornost za obse\u017een kibernetski napad na ameri\u0161kega velikana medicinske tehnologije Stryker, pri \u010demer je navedla, da je izbrisala ve\u010d kot 200 tiso\u010d sistemov in pridobila 50 terabajtov podatkov, poro\u010da \u010dasnik Wall Street Journal.<\/p>\n
“Na\u0161a velika kibernetska operacija je bila izvedena popolnoma uspe\u0161no,” je navedla skupina Handala in napad opisala kot ma\u0161\u010devanje za napad na \u0161olo v Minabu, kjer je po iranskih podatkih umrlo ve\u010d kot 170 ljudi, ve\u010dinoma deklic. Preiskava o napadu v ZDA poteka, uvodni sklepi pa nakazujejo na napad z ameri\u0161kim raketnim izstrelkom tomahawk.<\/p>\n
Handala trdi, da je uspe\u0161en kibernetski napad zaprl urade Strykerja v 79 dr\u017eavah in da so vsi izvle\u010deni podatki zdaj v rokah svobodnih ljudi po svetu. To naj bi bil \u0161ele za\u010detek novega poglavja v kibernetski vojni proti “sionisti\u010dnim voditeljem in njihovim lobijem”.<\/p>\n
Podjetje Stryker je globalni gigant na podro\u010dju medicinskih pripomo\u010dkov z okoli 56 tiso\u010d\u00a0zaposlenimi in 25,12 milijarde\u00a0dolarjev prihodkov v letu 2025, ki proizvaja vse od ortopedskih vsadkov in kirur\u0161kih instrumentov do bolni\u0161kih postelj in robotskih kirur\u0161kih sistemov, navaja \u010dasnik.<\/p>\n
Skupina Handala je kasneje objavila, da je izvedla tudi napad na Verifone, ki je specializiran za elektronska pla\u010dila in pla\u010dila na prodajnih mestih.<\/p>\n
Napad na sistem Strykerja je izbrisal podatke na ra\u010dunalnikih in mobilnih telefonih, povezane\u00a0z omre\u017ejem podjetja. Na zaslonih se je pokazal logotip Handale, ki je nastala leta 2022 in je v zadnjih tednih prevzela odgovornost za vrsto napadov na izraelske in zalivske dru\u017ebe, poro\u010da Wall Street Journal.<\/p>\n
20.36 Romunija bo ZDA dovolila uporabo letalskih opori\u0161\u010d za oskrbo z gorivom<\/p>\n
Romunija bo ZDA dovolila uporabo svojih letalskih opori\u0161\u010d za oskrbo z gorivom za letala, ki sodelujejo v ameri\u0161ko-izraelski vojni proti Iranu, ki se danes nadaljuje 12. dan, je sporo\u010dil romunski predsednik Nicusor Dan. Kot je dejal, gre za za\u010dasno namestitev ameri\u0161ke voja\u0161ke opreme in sil v Romuniji.<\/p>\n
Romunski parlament je ukrep odobril, potem ko ga je pregledal vrhovni svet za nacionalno obrambo. Predsednik Dan je ukrep po seji sveta ozna\u010dil za “za\u010dasno namestitev ameri\u0161ke voja\u0161ke opreme in sil v Romuniji”.<\/p>\n
Po navedbah predsednika bo poteza omogo\u010dila polnjenje ameri\u0161ki letal z gorivom in namestitev opreme za spremljanje in satelitsko komunikacijo. “To je oprema, ki krepi varnost Romunije,” je dejal in poudaril, da je oprema obrambne narave in da sama po sebi ni opremljena z oro\u017ejem.<\/p>\n
ZDA bodo lahko po navedbah uradnega vira sprva za 90 dni uporabljale opori\u0161\u010di Mihail Kogalniceanu v bli\u017eini Constante na obali \u010crnega morja in Campia Turzii v osrednji Romuniji, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. V vsaki od obeh letalskih baz bo name\u0161\u010denih dodatnih 400 ameri\u0161kih vojakov.<\/p>\n
V opori\u0161\u010du Mihail Kogalniceanu, znanem tudi kot MK, ima ameri\u0161ka vojska najve\u010djo prisotnost v Romuniji, sicer klju\u010dni dr\u017eavi na vzhodnem krilu Nata. Odkar so ZDA oktobra nekaj vojakov umaknile iz Romunije, jih je v dr\u017eavi ostalo pribli\u017eno tiso\u010d, od tega 800 v opori\u0161\u010du MK. Tega ameri\u0161ka vojska uporablja \u017ee od leta 1999 in ga je tudi v \u010dasu operacij v Iraku in Afganistanu.<\/p>\n
19.33\u00a0FBI: Iran bi lahko napadel Kalifornijo z droni z morja<\/p>\n
V zadnjih dneh je FBI opozoril policijske oddelke v Kaliforniji, da bi se Iran za ameri\u0161ke voja\u0161ke napade lahko ma\u0161\u010deval z napadi z droni s plovil ob zahodni obali. Opozorilo, ki temelji na obve\u0161\u010devalnih podatkih, zbranih od za\u010detka februarja, je bilo lokalnim oblastem poslano konec prej\u0161njega meseca, poro\u010da ABC News.<\/p>\n
17.34\u00a0Podjetja po gro\u017enjah Irana evakuirajo pisarne v Dubaju<\/p>\n
Ameri\u0161ka finan\u010dna skupina Citi je pozvala svoje zaposlene, naj evakuirajo pisarne na obmo\u010dju Mednarodnega finan\u010dnega sredi\u0161\u010da v Dubaju (DIFC) in soseske Oud Metha, je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil vir, ki je \u017eelel ostati neimenovan.<\/p>\n
Tudi britanska svetovalna dru\u017eba Deloitte je svoje zaposlene obvestila, naj zapustijo pisarne na obmo\u010dju DIFC.<\/p>\n
Po informacijah AFP je britanska svetovalna dru\u017eba PricewaterhouseCoopers (PwC) do konca tedna zaprla svoje pisarne v ve\u010d zalivskih dr\u017eavah, med drugim v Zdru\u017eenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji, Kuvajtu in Katarju.<\/p>\n
Po poro\u010danju agencije Reuters je vse svoje poslovalnice v Katarju do nadaljnjega zaprl tudi ban\u010dni velikan HSBC, ki ima sede\u017e v Londonu. V podjetju so navedli, da \u017eelijo s tem zagotoviti varnost svojih zaposlenih in strank.<\/p>\n
Iranska vojska je danes zagrozila, da bo napadla ameri\u0161ke in gospodarske tar\u010de v regiji, potem ko je bila v no\u010dnih raketnih napadih zadeta iranska banka, poro\u010da AFP.<\/p>\n
“Sovra\u017enik nam je dal prosto pot za napade na gospodarska sredi\u0161\u010da in banke, ki pripadajo ZDA in sionisti\u010dnemu re\u017eimu,” je sporo\u010dilo iransko centralno operativno poveljstvo. Ob tem je prebivalce v regiji pozvalo, naj se ne pribli\u017eujejo\u00a0bankam na manj kot kilometer, poro\u010da AFP.<\/p>\n
17.27\u00a0ZDA iranska civilna pristani\u0161\u010da ozna\u010dile za legitimne tar\u010de v vojni<\/p>\n
ZDA so danes opozorile iranske prebivalce, da imajo civilna pristani\u0161\u010da v Hormu\u0161ki o\u017eini za legitimne tar\u010de v vojni z Iranom, ki danes od prvih napadov ZDA in Izraela na Iran 28. februarja poteka 12. dan. Ameri\u0161ka vojska je vlado v Teheranu obto\u017eila, da objekte uporablja za voja\u0161ke operacije.<\/p>\n
“Iranski re\u017eim uporablja civilna pristani\u0161\u010da vzdol\u017e Hormu\u0161ke o\u017eine za izvajanje voja\u0161kih operacij, ki ogro\u017eajo mednarodni ladijski promet,” je ameri\u0161ka vojska zapisala v izjavi, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
“Civilna pristani\u0161\u010da, ki se uporabljajo v voja\u0161ke namene, izgubijo za\u0161\u010diten status in postanejo legitimni voja\u0161ki cilji po mednarodnem pravu,” je \u0161e sporo\u010dila vojska.<\/p>\n
Ob tem je iransko prebivalstvo pozvala, naj se nemudoma izognejo vsem pristani\u0161kim objektom, kjer delujejo iranske pomorske sile. “Iranski pristani\u0161ki delavci, administrativno osebje in posadke komercialnih plovil, izogibajte se iranskim voja\u0161kim plovilom in voja\u0161ki opremi,” je dodala vojska<\/p>\n
ZDA so v torek sporo\u010dile, da so izvedle napade in uni\u010dile 16 plovil za polaganje min, ki bi jih Iran lahko uporabil za blokiranje o\u017eine, sicer klju\u010dne morske poti za izvoz nafte in plina iz Perzijskega zaliva.<\/p>\n
16.19\u00a0Trump: ZDA v Iranu nimajo ve\u010d ni\u010desar za ciljati<\/p>\n
Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru za ameri\u0161ki medij Axios danes dejal, da se bo vojna v Iranu kmalu kon\u010dala, saj ZDA nimajo “prakti\u010dno ni\u010desar ve\u010d” za ciljati. Iran je sicer danes opozoril na dolgo in iz\u010drpno vojno. Palestinsko gibanje Hamas pa je izrazilo upanje, da bo novi voditelj premagal ameri\u0161ko-izraelsko agresijo.<\/p>\n
“Kadarkoli bom \u017eelel, da se kon\u010da, se bo kon\u010dala,” je Trump dejal o vojni na Bli\u017enjem vzhodu, ki se je s prvimi napadi ZDA in Izraela na Iran za\u010dela pred 12 dnevi, 28. februarja. Ameri\u0161ki predsednik je dodal, da ameri\u0161ke sile nimajo “prakti\u010dno ni\u010desar ve\u010d” za ciljati.<\/p>\n
Do zdaj je Trump ve\u010dkrat podal me\u0161ana sporo\u010dila o trajanju in ciljih vojne, a je \u017ee v ponedeljek tudi dejal, da bi se vojna lahko kon\u010dala “kmalu”.<\/p>\n
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je sicer danes dejal, da se bo operacija v Iranu nadaljevala brez \u010dasovne omejitve ter tako dolgo, dokler bo to potrebno in ne dose\u017eejo vseh ciljev, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Iranska revolucionarna garda je medtem opozorila na dolgo in iz\u010drpno vojno. “Sovra\u017eniki morajo upo\u0161tevati mo\u017enost, da se bodo zna\u0161li v dolgi iz\u010drpni vojni, ki bo uni\u010dila celotno ameri\u0161ko in svetovno gospodarstvo ter povzro\u010dila, da bodo vse njihove voja\u0161ke zmogljivosti do konca uni\u010dene,” je za dr\u017eavno televizijo dejal namestnik poveljnika Ali Fadavi.<\/p>\n
Palestinsko islamisti\u010dno gibanje Hamas pa je \u010destitalo svojim “bratom v Iranu” ob imenovanju Mod\u017etabe Hameneja za novega vrhovnega voditelja islamske dr\u017eave ter mu za\u017eelelo zmago v vojni proti ZDA in Izraelu. “\u017delimo mu uspeh pri izpolnjevanju te\u017eenj iranskega ljudstva, da bi premagal izraelsko-ameri\u0161ko agresijo in prepre\u010dil arogantnim silam vsiljevanje svoje volje v Iranu,” je dejal tiskovni predstavnik gibanja.<\/p>\n
16.11\u00a0Padel zgodovinski dogovor: sprostili bodo nafto iz nujnih rezerv<\/p>\n
Dr\u017eave \u010dlanice Mednarodne agencije za energijo (IEA) so se soglasno odlo\u010dile za najve\u010djo sprostitev nujnih zalog nafte v zgodovini organizacije, je sporo\u010dil izvr\u0161ni direktor IEA Fatih Birol.<\/p>\n
16.10\u00a0\u0160vica za\u010dasno zaprla veleposlani\u0161tvo v Teheranu<\/p>\n
\u0160vica je danes sporo\u010dila, da je zaradi vojne na Bli\u017enjem vzhodu za\u010dasno zaprla svoje veleposlani\u0161tvo v Teheranu, vendar bo \u0161e naprej omogo\u010dala komunikacijo med Iranom in Zdru\u017eenimi dr\u017eavami Amerike. Dr\u017eavi nimata diplomatskih odnosov, pri ohranjanju osnovnih diplomatskih stikov med njima pa ima \u017ee desetletja klju\u010dno vlogo nevtralna \u0160vica.<\/p>\n
\u0160vicarsko zunanje ministrstvo je sporo\u010dilo, da se je zaradi vojne in vse ve\u010djih varnostnih tveganj odlo\u010dilo za\u010dasno zapreti \u0161vicarsko veleposlani\u0161tvo v iranski prestolnici, vendar bo “\u0160vica v okviru svojih dobrih uslug” in ob posvetovanju z obema dr\u017eavama “\u0161e naprej ohranjala odprto komunikacijsko linijo med Zdru\u017eenimi dr\u017eavami in Iranom”, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Veleposlanik in pet drugih \u010dlanov osebja veleposlani\u0161tva so danes odpotovali iz Irana, v Teheran pa se bodo vrnili, ko bodo to dopu\u0161\u010dale razmere, so dodali na ministrstvu.<\/p>\n
ZDA so diplomatske odnose z Iranom prekinile leta 1980, leto dni po iranski islamski revoluciji in po zasedbi ameri\u0161kega veleposlani\u0161tva v Teheranu, v katerem so iranski \u0161tudenti 4. novembra 1979 zajeli in kar 444 dni kot talce zadr\u017eevali 52 Ameri\u010danov.<\/p>\n
Od takrat ameri\u0161ke interese v Iranu zastopa \u0160vica. \u0160vicarsko veleposlani\u0161tvo v Teheranu pa obravnava vse konzularne zadeve med dr\u017eavama, vklju\u010dno z zahtevki za izdajo potnih listov, spremembo civilnega statusa in konzularno za\u0161\u010dito ameri\u0161kih dr\u017eavljanov v Iranu.<\/p>\n
16.07\u00a0ZN pozivajo k humanitarni izjemi za prevoz pomo\u010di skozi Hormu\u0161ko o\u017eino<\/p>\n
Vodja humanitarne pomo\u010di Zdru\u017eenih narodov Tom Fletcher je danes opozoril, da vojna na Bli\u017enjem vzhodu vpliva na poti za dostavo pomo\u010di, zlasti skozi Hormu\u0161ko o\u017eino, in pozval vse strani v konfliktu, naj zagotovijo “izjeme za humanitarne po\u0161iljke”.<\/p>\n
“Bojim se, da bi nadaljnja eskalacija lahko \u0161kodovala drugim oskrbovalnim potem,” je Fletcher dejal novinarjem v \u017denevi. Vse strani, vpletene v konflikt, je pozval, naj “sku\u0161ajo zavarovati te poti, vklju\u010dno s Hormu\u0161ko o\u017eino, za na\u0161 humanitarni promet in naj zagotovijo humanitarne izjeme za na\u0161e humanitarne po\u0161iljke”.<\/p>\n
Od za\u010detka izraelsko-ameri\u0161kih napadov je gro\u017enja iranskih napadov skoraj ustavila ladijski promet skozi Hormu\u0161ko o\u017eino. Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je v torek Iran posvaril pred voja\u0161kimi posledicami, \u010de bo napadal Hormu\u0161ko o\u017eino, potem ko je Teheran obljubil, da skozi o\u017eino ne bo plula nafta iz Perzijskega zaliva. Po navedbah ZDA so ameri\u0161ke sile v torek v bli\u017eini Hormu\u0161ke o\u017eine uni\u010dile 16 iranskih ladij za polaganje min.<\/p>\n
15.34\u00a0Iran sporo\u010da svetu: Pripravite se! Za sod nafte bo treba od\u0161teti 200 dolarjev.<\/p>\n
Iransko voja\u0161ko poveljstvo je v sredo sporo\u010dilo, da se mora svet pripraviti na to, da bo cena nafte dosegla 200 dolarjev za sod. Izjavo so podali potem, ko so bile v blokiranem Perzijskem zalivu napadene \u0161e tri ladje, poro\u010da Reuters.<\/p>\n
14.30 Nem\u010dija in Japonska v sprostitev naftnih rezerv<\/p>\n
Ob nara\u0161\u010dajo\u010dih stro\u0161kih energije zaradi vojne na Bli\u017enjem vhodu bo Nem\u010dija sprostila del svojih dr\u017eavnih naftnih rezerv, je danes napovedala ministrica za gospodarstvo in energijo Katherina Reiche. Enak korak je napovedala tudi Japonska, ki \u017eeli s tem prevzeti vodilno vlogo pri umirjanju razmer na naftnem trgu.<\/p>\n
Nem\u0161ke oblasti ra\u010dunajo, da bo sprostitev naftnih rezerv privedla do zni\u017eanja svetovnih cen nafte. Kot je v dana\u0161nji izjavi v Berlinu dejala Reiche, bodo s tem ukrepom izpolnili torkovo zahtevo Mednarodne agencije za energijo (IEA), poro\u010dajo tuje tiskovne agencije. “IEA je v torek zve\u010der \u010dlanice pozvala, naj sprostijo rezerve nafte v vi\u0161ini 400 milijonov sodov. Upo\u0161tevali bomo to zahtevo in prispevali svoj prispevek,”\u00a0je dejala Reiche in napovedala sprostitev 19,51 milijona 159-litrskih sodov nafte.<\/p>\n
Med vladnimi ukrepi je ministrica izpostavila tudi omejitev \u0161tevila dnevnih sprememb cen naftnih derivatov na bencinskih servisih, saj so pretekle energetske krize pokazale, da so cene naftnih derivatov nara\u0161\u010dale hitreje, kot so pozneje upadale. “Zato smo se odlo\u010dili omejiti pogostost spreminjanja cen. Bencinski servisi lahko zvi\u0161ajo cene goriva le enkrat dnevno. Zni\u017eanje pa je dovoljeno kadarkoli,”\u00a0je dejala ministrica.<\/p>\n
Za ukrep sprostitve dela strate\u0161kih naftnih rezerv se je odlo\u010dila tudi Japonska. “\u0160e pred formalno odlo\u010ditvijo o usklajenem spro\u0161\u010danju mednarodnih zalog v okviru IEA smo se odlo\u010dili, da bomo prevzeli vodilno vlogo pri bla\u017eitvi razmer na strani ponudbe in povpra\u0161evanja na mednarodnem naftnem trgu s spro\u0161\u010danjem strate\u0161kih rezerv v ponedeljek,”\u00a0je v izjavi medijem napovedala japonska premierka Sanae Takaichi.<\/p>\n
Po njenih besedah bo dr\u017eava sprostila za mesec dni dr\u017eavnih rezerv in za 15 dni zasebnih rezerv. Japonske strate\u0161ke naftne rezerve so med najve\u010djimi na svetu in so decembra zna\u0161ale ve\u010d kot 400 milijonov sodov, kar ustreza 254 dnem porabe v dr\u017eavi. Tokio bo sicer v prihodnje \u0161e vedno sodeloval s skupino sedmih najbolj razvitih svetovnih gospodarstev G7 in IEA “da bi zagotovili, da pod nobenim pogojem ne bo pri\u0161lo do motenj v oskrbi z naftnimi derivati,”\u00a0je \u0161e zagotovila Takaichi.<\/p>\n
Po njeni oceni bo sicer Japonska zaradi vojnih napetosti na Bli\u017enjem vzhodu mo\u010dno prizadeta. Uvoz surove nafte se bo namre\u010d precej zmanj\u0161al, saj \u0161tevilni tankerji \u0161e vedno ne morejo potovati skozi Hormu\u0161ko o\u017eino, je dejala.<\/p>\n
Japonska je \u010detrto najve\u010dje gospodarstvo na svetu in peti najve\u010dji uvoznik nafte, pri \u010demer je 95 odstotkov prihaja z Bli\u017enjega vzhoda, okoli 70 odstotkov pa je pre\u010dka Hormu\u0161ko o\u017eino.<\/p>\n
Glede trenutne oskrbe Nem\u010dije z naftnimi derivati je Reiche pojasnila, da ta trenutno ni ogro\u017eena, predvsem zaradi norve\u0161kih in ameri\u0161kih dobav. Kljub temu pa razmere glede oskrbe po njenih besedah po “vsem svetu ostajajo napete in vplivajo zlasti na velika azijska gospodarstva”. “Trgi se trenutno odzivajo izjemno ob\u010dutljivo, saj nih\u010de ne ve, kako dolgo bo Hormu\u0161ka o\u017eina ostala neprehodna, kako dolgo se bo nadaljevala vojna v regiji ali kako zelo bodo prizadeti infrastrukturni objekti,”\u00a0je \u0161e dejala.<\/p>\n
Nem\u010dija je svoje strate\u0161ke rezerve nafte sprostila trikrat \u2013 med zalivsko vojno 1990\u20131991, leta 2005, ko je orkan Katrina prizadel ameri\u0161ke naftne plo\u0161\u010dadi, in leta 2011, ko je vojna v Libiji prekinila izvoz nafte.<\/p>\n
14.15 Na obmo\u010dje Cipra prispela italijanska voja\u0161ka ladja<\/p>\n
Na Ciper je danes prispela italijanska fregata Federico Martinengo, ki bo sodelovala pri za\u0161\u010diti te \u010dlanice Evropske unije, potem ko je bilo tam 1. marca britansko opori\u0161\u010de Akrotiri tar\u010da napada z droni iranske izdelave. Ladja z okoli 160 pripadniki mornarice bo sodelovala v operaciji, ki poteka v sodelovanju s \u0160panijo, Francijo in Nizozemsko.<\/p>\n
V okviru te obrambne operacije je na obmo\u010dju \u017ee francoska letalonosilka Charles de Gaulle. Nizozemska pa je v ponedeljek sporo\u010dila, da bo za za\u0161\u010dito Cipra, pa tudi svoje zaveznice v Natu Tur\u010dije\u00a0na obmo\u010dje napotila fregato Evertsen s 170 \u010dlani posadke. Ladja je trenutno name\u0161\u010dena ob Malti, opremljena pa je z radarskimi sistemi za zaznavanje dronov, raket in letal, poro\u010dajo tuje tiskovne agencije.<\/p>\n
Proti Cipru je medtem v torek iz pomorskega opori\u0161\u010da na jugu Anglije izplula britanska voja\u0161ka ladja HMS Dragon. Z britanskega obrambnega ministrstva so ob tem sporo\u010dili, da gre za eno najbolj zmogljivih voja\u0161kih ladij za zra\u010dno obrambo na svetu, ki bo okrepila britanske obrambne zmogljivosti v regiji, saj bo izbolj\u0161ala njihovo sposobnost odkrivanja, sledenja in uni\u010devanja zra\u010dnih gro\u017eenj, vklju\u010dno z droni.<\/p>\n
Kraljeva mornarica je dodala, da je ladja sposobna sestreliti drone in balisti\u010dne rakete, ki jih izstreljujejo Iran in njegovi podporniki, saj “iranski napadi \u0161e naprej ogro\u017eajo britanske interese v regiji”.<\/p>\n
Ladja je izplula potem, ko je bila vlada v Londonu tar\u010da kritik britanske opozicije in ciprske vlade zaradi po\u010dasnega ukrepanja po napadu na britansko letalsko opori\u0161\u010de v Republiki Ciper. Britansko obrambno ministrstvo je v torek kritike zavrnilo z besedami, da je kraljeva mornarica v \u0161estih dneh opravilo delo, ki bi sicer trajalo \u0161est tednov, da je ladjo pripravila za odhod na novo misijo, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Pred tem so iz Londona sporo\u010dili, da pripravljajo \u0161e eno ladjo za morebitno razporeditev v regiji, in sicer ladjo RFA Lyme Bay za izkrcavanje s humanitarnimi in medicinskimi zmogljivostmi. Prej\u0161nji teden je Zdru\u017eeno kraljestvo na Ciper napotilo dodatne strokovnjake za boj proti dronom in helikopterje, voja\u0161ka letala Typhoon pa v Katar ter za\u010delo izvajati obrambne polete v podporo Zdru\u017eenim arabskim emiratom.<\/p>\n
13.56\u00a0Padla drona pri dubajskem letali\u0161\u010du ranila \u0161tiri ljudi<\/p>\n
“Pred kratkim sta v bli\u017eini\u00a0mednarodnega letali\u0161\u010da v Dubaju padla dva drona,” je sporo\u010dil urad vlade najbolj naseljenega od sedmih emiratov\u00a0Zdru\u017eenih arabskih emiratov.<\/p>\n
Po njegovih navedbah so\u00a0bili\u00a0v incidentu la\u017eje ranjeni\u00a0dr\u017eavljana Gane in dr\u017eavljan Banglade\u0161a, dr\u017eavljan Indije pa je utrpel “zmerne” po\u0161kodbe. “Letalski promet poteka nemoteno,” je \u0161e sporo\u010dil urad.<\/p>\n
Smoke rises over Dubai International Airport after Iranian missile intercepted near the facility.<\/p>\n
Visual confirmation: Plumes visible from terminal zones, emergency protocols activated, yet operations reportedly resuming with delays.<\/p>\n
Gulf airspace tightens further\u2014carriers\u2026 pic.twitter.com\/ga4RZ8LpGb<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"\/media\/img\/5c\/9d\/486e2e52d4f234848055-recep-tayyip-erdogan.jpeg\" "\\"Recep")
<\/p>\n![\"Giorgia](\"\/media\/img\/45\/77\/f4b664fee3a0a115c610-giorgia-meloni.jpeg\" "\\"Giorgia")
<\/p>\n![\"Ursula](\"\/media\/img\/a7\/7f\/41657a66cc35024209a4-ursula-von-der-leyen.jpeg\" "\\"Ursula")
<\/p>\n![\"Dan](\"\/media\/img\/80\/21\/5d27fc291be63fc0b65a-dan-joergensen.jpeg\" "\\"Dan")
<\/p>\n