{"id":221783,"date":"2026-09-09T19:16:22","date_gmt":"2026-09-09T19:16:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/221783\/"},"modified":"2026-09-09T19:16:22","modified_gmt":"2026-09-09T19:16:22","slug":"gorscak-javno-financiranje-ni-izjema-je-evropski-standard","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/221783\/","title":{"rendered":"Gor\u0161\u010dak: Javno financiranje ni izjema, je evropski standard"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pastir\u010dek
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPastir\u010dek s pi\u0161\u010dalko, ki ga je leta 1942 izdelal akademski kipar Zdenko Kalin, je za\u0161\u010ditni znak RTV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO\/Maja Ikanovi\u0107<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Prva in edina to\u010dka dnevnega reda na izredni seji je bila razprava o prispevku in njegovi vlogi pri delovanju slovenske javne radiotelevizije, k njej so povabili ve\u010d medijskih strokovnjakov in poznavalcev medijske krajine in RTV-ja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSodi\u0161\u010de ugodilo zahtevi RTV Slovenija glede financiranja glasbene produkcije<\/a><\/p>\n

“Razprave o RTV-prispevku v javnosti prepogosto zvodenijo v populizem, vendar je pomembno, da jasno povemo, da stabilno in zadostno financiranje RTV Slovenija ni kaprica ali privilegij tega zavoda, temve\u010d ustavni pogoj za na\u0161 obstoj. Ustavno sodi\u0161\u010de je odlo\u010dno povedalo, da dr\u017eava ne more zagotavljati ustavne pravice dr\u017eavljanov do obve\u0161\u010denosti, \u010de javnemu mediju odtegne denar. \u010ce nam dr\u017eava spodnese tla pod nogami, nam neposredno onemogo\u010di, da neodvisno in kakovostno opravljamo svoje delo,” je v uvodu na seji povedal predsednik sveta RTV-ja Goran Forbici in dodal, da je sicer res, da je ustavno sodi\u0161\u010de politiki dalo povsem proste roke pri izbiri finan\u010dnega modela, tako da lahko zakonodajalec spremeni vire in na\u010dine financiranja.<\/p>\n

Vendar svoboda oblasti, ko gre za financiranje javnega medija, po Forbicijevih besedah ni neomejena, saj je ustavno sodi\u0161\u010de potegnilo rde\u010do \u010drto. “Prepovedalo je arbitrarnost. To pomeni predvsem dvoje \u2013 vsaka sprememba ali zamrznitev prispevka mora biti ekonomsko utemeljena, ne pa rezultat politi\u010dne kaprice ali samovolje. In drugi\u010d, nobena politi\u010dna odlo\u010ditev v povezavi s financiranjem RTV-ja ne sme ogroziti njegovega delovanja. Povedano povsem preprosto, politika ima pravico modele financiranja posodabljati, spreminjati, dopolnjevati, nima pa pravice javnega medija finan\u010dno stradati ali prek denarja nanj izvajati pritisk. Zakaj? Ker bi potem namesto javne radiotelevizije hitro dobili dr\u017eavno,” je opozoril predsednik sveta in dodal, da je dr\u017eavna radiotelevizija zgolj “podalj\u0161ana roka oblasti”, ki jo financira in usmerja vladajo\u010da politika, njen namen pa je promocija vladnih interesov in stali\u0161\u010d.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Goran
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGoran Forbici. Foto: BoBo<\/p>\n

Javna radiotelevizija pa je po njegovih besedah nekaj povsem drugega, saj pripada javnosti, vsem dr\u017eavljankam in dr\u017eavljanom. “Njen lastnik in naro\u010dnik niso politi\u010dne stranke, temve\u010d dru\u017eba sama. Na\u0161a naloga je, da smo kriti\u010dno ogledalo oblasti, glas manj\u0161in, prostor za kulturo znanost in nepristransko informiranje,” je na\u0161tel Forbici.<\/p>\n

De Tender: Brez javnih medijev dobimo popolno polarizacijo po zgledu ZDA<\/p>\n

“Veliko potujem po Evropi in svetu in opazujem, kako delujejo javni mediji. Ni celine, kjer bi javni mediji bolje delovali, kot je to v Evropi. Samo poglejte ZDA, poglejte, kaj se dogaja tam, kako tam mediji polarizirajo dru\u017ebo. Javne medijske mre\u017ee tam sploh nimajo in posledica tega je ve\u010d kot o\u010ditna. \u017dal se stanje, kot ga imajo v ZDA, seli v nekatere evropske dr\u017eave,” je na seji povedal Jean Philip De Tender iz Evropske radiofuzne zveze (EBU \u2013 European broadcasting union). EBU je mednarodna organizacija, ki vklju\u010duje \u0161tevilne javne medijske organizacije \u2013 RTV Slovenija je ena od njih \u2013 in skupaj zdru\u017euje 115 organizacij iz 55 dr\u017eav.<\/p>\n

\t\t\t\t\u010clani Sveta RTV Slovenija razpravljali o pomenu zavoda<\/p>\n

\t\tGor\u0161\u010dak: Javno financiranje ni izjema, je evropski standard<\/p>\n

“Financiranje javnih medijev ni zgolj slovenska tema, s to temo se ukvarja tako reko\u010d vsa Evropa. Dr\u017eave imajo zelo razli\u010dne sisteme, zato danes ne bomo iskali enega \u2013 idealnega \u2013 evropskega modela, pomembneje je, kaj posamezni modeli prina\u0161ajo, kako zagotavljajo stabilnost, neodvisnost in dovolj sredstev za izvajanje javnega poslanstva,” je na seji povedala predsednica uprave Natalija Gor\u0161\u010dak.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Natalija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNatalija Gor\u0161\u010dak. Foto: RTV Slovenija<\/p>\n

Po njenih besedah evroradiofuzna zveza EBU nobenega od modelov financiranja ne razgla\u0161a za najbolj\u0161ega. “Modeli so zelo povezani z zgodovino posamezne dr\u017eave, dav\u010dnim sistemom, velikostjo trga in politi\u010dno kulturo. Zato re\u0161itve iz Nem\u010dije, Finske, Francije ni mogo\u010de preprosto prenesti v Slovenijo, lahko pa se iz posameznih primerov veliko nau\u010dimo,” je nadaljevala Gor\u0161\u010dak in dodala, da je treba za uspe\u0161no financiranje javnega medija zadostiti \u0161tirim pogojem.<\/p>\n

Prvi\u010d, financiranje mora biti po besedah Gor\u0161\u010dak stabilno in zadostno, javni medij mora vedeti, na kak\u0161na sredstva lahko ra\u010duna tudi \u010dez nekaj let. Drugi\u010d, financiranje mora biti neodvisno od dnevne politike in ne sme postati na\u010din pritiska na uredni\u0161ko in institucionalno neodvisnost. Tretji pogoj je pravi\u010dnost, sistem mora biti za ljudi razumljiv in socialno sprejemljiv. \u010cetrti pogoj pa je transparentnost, jasno mora biti, od kod denar prihaja in za kaj se porablja.<\/p>\n

“Leta 2024 je okoli 75,7 odstotka vseh prihodkov evropskih javnih medijskih servisov pri\u0161lo iz javnih virov, v dr\u017eavah EU-ja je bil dele\u017e \u0161e vi\u0161ji, in sicer 80,5-odstoten. To pomeni, da javni mediji v Evropi predvsem \u0161e vedno temeljijo na javnem financiranju,” je poudarila Gor\u0161\u010dak in dodala, da so komercialni viri lahko pomemben dodatek, a nikjer po Evropi niso osnova za financiranje javnega medija. “To dejstvo je pomembno za slovensko razpravo, ker nam poka\u017ee, da ideja javnega financiranja ni izjema, ampak evropski standard,” je opozorila direktorica.<\/p>\n

“\u010ce izpad RTV-prispevka ne bi bil v celoti in trajno nadome\u0161\u010den, bo posledica kr\u010denje obsega javne radiotelevizije. Prizadeti bi bili programi, dejavnosti, kadrovske zmogljivosti in razvojne naloge,” je na\u0161tela Gor\u0161\u010dak.<\/p>\n

\u0160tirje sistemi financiranja<\/p>\n

Po besedah Gor\u0161\u010dak po Evropi poznajo \u0161tiri sisteme financiranja. Prvi je klasi\u010dni prispevek, kot ga poznamo v Sloveniji, drugi je gospodinjski prispevek, kjer pla\u010dilo ni ve\u010d povezano s televizijskim ali radijskim sprejemnikom, tretja mo\u017enost je namenski davek ali poseben sklad zunaj obi\u010dajnega dr\u017eavnega prora\u010duna, \u010detrti model pa je neposredno financiranje iz dr\u017eavnega prora\u010duna. Pri tem ve\u010dina evropskih dr\u017eav uporablja kombinacijo ve\u010d od na\u0161tetih virov, in ne zgolj enega.<\/p>\n

Javni medijski servisi v Nem\u010diji imajo po njenih besedah “ogromno” denarja, in sicer razpolagajo kar z okoli 10 milijardami evrov, RTV Slovenija pa v leto\u0161njem letu z okoli 160 milijoni evrov. “Pripraviti mora pribli\u017eno enako programa in javna slu\u017eba je tudi pribli\u017eno enako \u0161iroka,” je opozorila Gor\u0161\u010dak. Navedla je \u0161e primerjavo, da Norve\u0161ka na prebivalca za javni medijski servis nameni 103 evre, Finska 98 evrov, Danska 97 evrov, \u0160vedska pa 81 evrov. Manj od slovenskih 67 evrov na prebivalca namenijo na Hrva\u0161kem, \u010ce\u0161kem, Slova\u0161kem in Poljskem, \u010deprav so prora\u010duni javnih medijev v teh dr\u017eavah zaradi velikosti dr\u017eav neprimerno ve\u010dji od prora\u010duna RTV Slovenija, je izpostavila.<\/p>\n

“Slovenski javni medijski servis je imel leta 2024 pribli\u017eno 142 milijonov evrov prihodkov oz. okoli 67 evrov na prebivalca. Razprava o prihodnjem financiranju ne sme biti le o tem, ali bomo imeli prispevek, davek ali prora\u010dun. Enako pomembno vpra\u0161anje je, kak\u0161na raven sredstev je dejansko potrebna za izvajanje javnega poslanstva. Tudi najelegantnej\u0161i model financiranja ne re\u0161i te\u017eave, \u010de sredstva dolgoro\u010dno ne sledijo nalogam, inflaciji in razvoju tehnologije,” je opozorila Gor\u0161\u010dak in pojasnila, da RTV-prispevek vse od leta 2012 ni sledil inflaciji, zato \u0161e vedno zna\u0161a 14,2 evra, sicer pa bi zna\u0161al 17,3 evra. Razlika bi za RTV pomenila okoli 25,3 milijona evrov ve\u010d prihodka letno in po besedah direktorice finan\u010dnih te\u017eav danes sploh ne bi bilo.<\/p>\n

Rast pla\u010d na RTV Slovenija zaostaja za rastjo pla\u010d v Sloveniji, \u0161tevilo zaposlenih pa se je v zadnjih letih ob\u010dutno zmanj\u0161alo, saj je bilo 31. 7. 2026 zaposlenih 1992 delavcev, kar je 12,6 odstotka manj kot leta 2018, je navedla Gor\u0161\u010dak in ob tem opozorila, da zaradi zunanjih sistemskih pritiskov pla\u010dnega sistema v javnem sektorju stro\u0161ki dela vseeno rastejo.<\/p>\n

Po njenih besedah ni dovolj zgolj izbrati pravi model financiranja, treba je zagotoviti stabilen in politi\u010dno dovolj za\u0161\u010diten vir financiranja, da bodo sredstva dejansko sledila javnemu poslanstvu. “Kon\u010dni cilj ni financiranje institucije same po sebi, cilj je omogo\u010diti kakovosten, verodostojen in sodoben javni medij, ki je dostopen vsem,” je sklenila.<\/p>\n

Juravi\u0107: Kdor odlo\u010da o denarju, hitro odlo\u010da tudi o tem, katere informacije bodo pri\u0161le v javnost<\/p>\n

“Ukinitev RTV-prispevka ni tehni\u010dno vpra\u0161anje in ni zgolj vpra\u0161anje ene polo\u017enice. Je vpra\u0161anje, ali bo RTV Slovenija ostala javni medij, odgovoren javnosti, ali pa bo postala prora\u010dunska postavka, odvisna od vsakokratne politi\u010dne oblasti,” je med razpravo opozoril Dejan Juravi\u0107 iz Sindikata novinarjev Slovenije.<\/p>\n

Po njegovih besedah stro\u0161ek delovanja javnega RTV-ja z ukinitvijo prispevka ne bo izginil, spremenilo se bo zgolj to, kdo bo odlo\u010dal o denarju in s tem o pogojih, v katerih lahko opravlja javno slu\u017ebo. Kdor odlo\u010da o denarju, po njegovih besedah hitro lahko odlo\u010da tudi o tem, katere vsebine in informacije bodo pri\u0161le v javnost. “Novinarja ni treba neposredno cenzurirati, \u010de mu je mogo\u010de zmanj\u0161ati sredstva za delo,” je opozoril in dodal, da so ogro\u017eeni trije temelji demokrati\u010dne dru\u017ebe \u2013 pravica javnosti do obve\u0161\u010denosti, svoboda izra\u017eanja in pravica ljudi, da se njihova demokrati\u010dno izra\u017eena volja spo\u0161tuje.<\/p>\n

Tveganje, da bi na RTV za\u010deli vplivati politi\u010dni in gospodarski centri mo\u010di, bi bilo pri prora\u010dunskem financiranju ve\u010dje, je \u017ee leta 1998 ugotovilo ustavno sodi\u0161\u010de, je spomnil sindikalist. “Zakonodajalec mora zagotoviti programsko, organizacijsko in finan\u010dno samostojnost,” pa je ustavno sodi\u0161\u010de zapisalo leta 2004. Ustavno sodi\u0161\u010de je tudi julija 2026 ponovno poudarilo, da mora celotna institucionalna ureditev u\u010dinkovito prepre\u010devati politi\u010dno instrumentalizacijo RTV Slovenija. “Ignoriranje teh odlo\u010db pomeni ignoriranje najvi\u0161je sodne instance v dr\u017eavi in njenih opozoril, da neodvisnosti javnega medija ni mogo\u010de lo\u010diti od njegove finan\u010dne in institucionalne samostojnosti,” je sklenil.<\/p>\n

RTV ni zgolj informativni program<\/p>\n

“RTV Slovenija ni samo informativni program, je mre\u017ea dopisni\u0161tev, regionalnih in manj\u0161inskih programov, kulturne, umetni\u0161ke, glasbene, izobra\u017eevalne in otro\u0161ke produkcije, arhivske dedi\u0161\u010dine ter vsebin za slepe in gluhe. Skrbi za slovenski jezik in obve\u0161\u010denost vseh dr\u017eavljanov,” je na\u0161tel Juravi\u0107.<\/p>\n

“Javna RTV ni v slu\u017ebi politike, njena naloga je, da politiko nadzoruje. Politiki morajo biti tema novic, ne njih uredniki. \u010ce javni medij izgubi stabilno finan\u010dno podlago, lahko stavba in de\u010dek s pi\u0161\u010dalko \u0161e vedno ostaneta, za zidovi pa bo ostala le izpraznjena lupina,” je sklenil misel in dodal, da ukinitev prispevka prina\u0161a veliko tveganje finan\u010dne podreditve, programskega siroma\u0161enja in razkroja javne radiotelevizije.<\/p>\n

“Na\u0161e sporo\u010dilo je jasno \u2013 ne ukinitvi RTV-prispevka, ne politi\u010dni in finan\u010dni podreditvi javnega medija in ne razkroju javne RTV Slovenija pod krinko reforme, ker to ni reforma, to je neposreden napad na demokracijo, svobodo medijev in neodvisno javno RTV,” je Juravi\u0107 dodal za konec.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"RTV
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRTV Slovenija. Foto: Adrijan Pregelj<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPrispevek v prora\u010dun prinese glavnino denarja<\/p>\n

RTV-prispevek je v zadnjih 15 letih v povpre\u010dju predstavljal kar 72,8 odstotka vseh prihodkov javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija, izhaja iz gradiva za sredno izredno sejo sveta RTV-ja.<\/p>\n

Lani je tako RTV Slovenija imela ve\u010d kot 152,1 milijona evrov prihodkov, od katerih je bilo teh od RTV-prispevka ve\u010d kot 109,1 milijona evrov, torej skoraj 70 odstotkov, ka\u017ee letno poro\u010dilo za leto 2025.<\/p>\n

Dr\u017eavni zbor je za 11. oktober na predlog koalicije in Resni.ce razpisal posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka, pri \u010demer so med drugim navedli predruga\u010dene medijske navade. Ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve RTV Slovenija, so zatrdili predlagatelji referenduma, bi pa bilo treba oblikovati druga\u010den sistem financiranja, ki bi bil prilo\u017enost za racionalizacijo.<\/p>\n

Natan\u010dnih programskih, organizacijskih, kadrovskih in finan\u010dnih posledic ukinitve sicer ni mogo\u010de zanesljivo ovrednotiti, dokler ne bodo znane podrobnosti nadomestnega financiranja, je v oceni posledic navedla slu\u017eba za finan\u010dni kontroling RTV Slovenija.<\/p>\n

Bo prihodek nadome\u0161\u010den z drugimi viri?<\/p>\n

\u010ce pa prihodek ob morebitni ukinitvi prispevka ne bi bil v celoti in trajno nadome\u0161\u010den z drugimi viri financiranja, to ne bi bilo skladno z ohranitvijo javne radiotelevizije v dana\u0161njem obsegu in obliki. Zahteval bi namre\u010d temeljno kr\u010denje programov, dejavnosti, kadrovskih zmogljivosti in razvojnih nalog, je v svoji oceni opozorila finan\u010dna slu\u017eba.<\/p>\n

Uprava je na seji, na katero je svet med drugim povabil medijske strokovnjake, predstavila tudi poro\u010dilo preteklega pla\u010devanja RTV-prispevka in primerjalne podatke o metodah financiranja v Evropski radiodifuzni mre\u017ei. Po izredni seji bo nato svet zavoda oblikoval skupno izjavo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pastir\u010dek s pi\u0161\u010dalko, ki ga je leta 1942 izdelal akademski kipar Zdenko Kalin, je za\u0161\u010ditni znak RTV Slovenija.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":221784,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[53679,7425,1462,59,61,7800,62,37,58,60,38,24317],"class_list":["post-221783","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-financiranje-rtv-slovenija","tag-javni-zavod","tag-prihodki","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-rtv-prispevek","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-ukinitev-prispevka"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117242690785213234","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221783","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=221783"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221783\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/221784"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=221783"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=221783"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=221783"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}