{"id":221869,"date":"2026-09-09T20:30:14","date_gmt":"2026-09-09T20:30:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/221869\/"},"modified":"2026-09-09T20:30:14","modified_gmt":"2026-09-09T20:30:14","slug":"milijonski-alarm-na-rtv-ukinitev-prispevka-bi-udarila-po-programih-in-zaposlenih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/221869\/","title":{"rendered":"Milijonski alarm na RTV: ukinitev prispevka bi udarila po programih in zaposlenih"},"content":{"rendered":"

Svet RTV Slovenija je na izredni seji pred za\u010detkom uradne referendumske kampanje razpravljal o RTV-prispevku in njegovi vlogi pri delovanju javne radiotelevizije. Uprava zavoda je predstavila finan\u010dno stanje, evropske modele javnega financiranja in mogo\u010de posledice ukinitve prispevka, o kateri bodo volilci odlo\u010dali na posvetovalnem referendumu 11. oktobra.<\/p>\n

\"Predsednik<\/p>\n

Predsednik sveta RTV Slovenija Goran Forbici je opozoril, da razprave o prispevku v javnosti pogosto zdrsnejo v populizem, \u010deprav stabilno in zadostno financiranje javnega medija ni njegov privilegij, temve\u010d pogoj za neodvisno opravljanje javne slu\u017ebe. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Predsednik sveta RTV Slovenija Goran Forbici je opozoril, da razprave o prispevku v javnosti pogosto zdrsnejo v populizem, \u010deprav stabilno in zadostno financiranje javnega medija ni njegov privilegij, temve\u010d pogoj za neodvisno opravljanje javne slu\u017ebe. \u00bbUstavno sodi\u0161\u010de je odlo\u010dno povedalo, da dr\u017eava ne more zagotavljati ustavne pravice dr\u017eavljanov do obve\u0161\u010denosti, \u010de javnemu mediju odtegne denar,\u00ab je dejal. Zakonodajalec lahko po njegovih besedah spremeni vire in na\u010din financiranja, vendar pri tem ne sme ravnati samovoljno ali ogroziti delovanja zavoda. Vsaka sprememba ali zamrznitev prispevka mora biti ekonomsko utemeljena, financiranje pa ne sme postati sredstvo politi\u010dnega pritiska. \u00bbPolitika ima pravico modele financiranja posodabljati, spreminjati in dopolnjevati, nima pa pravice javnega medija finan\u010dno stradati,\u00ab je poudaril Forbici. V nasprotnem primeru bi se javna radiotelevizija po njegovi oceni lahko spremenila v dr\u017eavno, torej v \u00bbpodalj\u0161ano roko oblasti\u00ab.<\/p>\n

Javni medij mora biti kriti\u010dno ogledalo oblasti, glas manj\u0161in ter prostor za kulturo, znanost in nepristransko obve\u0161\u010danje, je nadaljeval. Njegov lastnik in naro\u010dnik niso politi\u010dne stranke, temve\u010d javnost.<\/p>\n

Javno financiranje kot evropski standard<\/p>\n

\"Natalija<\/p>\n

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) nobenega modela ne razgla\u0161a za najbolj\u0161ega, je pojasnila Gor\u0161\u010dakova. Pomembno je predvsem, ali sistem javnemu mediju zagotavlja stabilnost, neodvisnost in dovolj denarja za opravljanje njegovega poslanstva.<\/p>\n

Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gor\u0161\u010dak je poudarila, da vpra\u0161anje financiranja javnih medijev ni slovenska posebnost. Evropske dr\u017eave uporabljajo razli\u010dne modele, povezane z njihovo zgodovino, dav\u010dnimi sistemi, velikostjo medijskega trga in politi\u010dno kulturo. Re\u0161itev iz Nem\u010dije, Finske ali Francije zato ni mogo\u010de preprosto prenesti v Slovenijo. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) nobenega modela ne razgla\u0161a za najbolj\u0161ega, je pojasnila Gor\u0161\u010dakova. Pomembno je predvsem, ali sistem javnemu mediju zagotavlja stabilnost, neodvisnost in dovolj denarja za opravljanje njegovega poslanstva. Po njenih besedah mora u\u010dinkovit sistem izpolnjevati \u0161tiri pogoje. Financiranje mora biti stabilno in zadostno, da lahko zavod na\u010drtuje delo za ve\u010d let vnaprej. Ne sme biti odvisno od dnevne politike ali uporabljeno kot pritisk na uredni\u0161ko in institucionalno neodvisnost. Za ljudi mora biti razumljivo, pravi\u010dno in socialno sprejemljivo, hkrati pa pregledno, da je jasno, od kod denar prihaja in za kaj se porablja.<\/p>\n

Leta 2024 so javni viri predstavljali 75,7 odstotka vseh prihodkov evropskih javnih medijskih servisov, v dr\u017eavah Evropske unije pa 80,5 odstotka. Komercialni prihodki so lahko pomemben dodatek, vendar po besedah Gor\u0161\u010dakove nikjer v Evropi niso temelj financiranja javnega medija. \u00bbIdeja javnega financiranja ni izjema, ampak evropski standard,\u00ab je poudarila.<\/p>\n

Na pomen javnih medijev za demokrati\u010dno dru\u017ebo je opozoril tudi predstavnik EBU Jean Philip De Tender. Evropa ima po njegovih besedah najbolje razvite javne medijske sisteme, medtem ko je v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike zaradi njihove odsotnosti medijski prostor izrazito polariziran. Podoben razvoj opa\u017ea tudi v nekaterih evropskih dr\u017eavah.<\/p>\n

\u0160tirje na\u010dini financiranja<\/p>\n

Evropske dr\u017eave poznajo \u0161tiri osnovne modele financiranja javnih medijev. Prvi je klasi\u010dni prispevek, kakr\u0161nega poznamo v Sloveniji, drugi pa gospodinjski prispevek, ki ni ve\u010d povezan z lastni\u0161tvom televizijskega ali radijskega sprejemnika. Tretja mo\u017enost je namenski davek oziroma poseben sklad zunaj obi\u010dajnega dr\u017eavnega prora\u010duna, \u010detrta pa neposredno prora\u010dunsko financiranje. Ve\u010dina dr\u017eav uporablja kombinacijo ve\u010d virov.<\/p>\n

Gor\u0161\u010dakova je ob tem opozorila na velike razlike med evropskimi javnimi mediji. Nem\u0161ki javni medijski servisi razpolagajo s pribli\u017eno desetimi milijardami evrov, RTV Slovenija pa letos z okoli 160 milijoni evrov. Po njenih besedah mora slovenski zavod kljub temu pripraviti pribli\u017eno enak obseg programa, podobno \u0161iroka pa je tudi javna slu\u017eba.<\/p>\n

Kak\u0161ne bi bile dejanske finan\u010dne, programske, organizacijske in kadrovske posledice, za zdaj ni mogo\u010de zanesljivo oceniti.<\/p>\n

Norve\u0161ka za javni medijski servis nameni 103 evre na prebivalca, Finska 98, Danska 97 in \u0160vedska 81 evrov. RTV Slovenija je imela leta 2024 pribli\u017eno 142 milijonov evrov prihodkov oziroma 67 evrov na prebivalca. Manj namenjajo na Hrva\u0161kem, \u010ce\u0161kem, Slova\u0161kem in Poljskem, vendar imajo tamkaj\u0161nji javni mediji zaradi ve\u010djih trgov kljub temu vi\u0161je skupne prora\u010dune.<\/p>\n

Gor\u0161\u010dakova je poudarila, da razprava ne sme biti omejena na vpra\u0161anje, ali bo javni medij financiran s prispevkom, davkom ali neposredno iz prora\u010duna. Klju\u010dno je tudi, koliko denarja potrebuje za opravljanje javnega poslanstva ter ali financiranje sledi inflaciji, nalogam zavoda in razvoju tehnologije.<\/p>\n

RTV-prispevek po njenih navedbah vse od leta 2012 ni sledil inflaciji. Trenutno zna\u0161a 14,02 evra, ob usklajevanju z rastjo cen pa bi zna\u0161al 17,30 evra. Razlika bi zavodu prinesla okoli 25,3 milijona evrov dodatnih prihodkov na leto. \u00bbFinan\u010dnih te\u017eav danes sploh ne bi bilo,\u00ab je ocenila Gor\u0161\u010dakova.<\/p>\n

\u0160tevilo zaposlenih se je medtem zmanj\u0161alo. Konec julija je bilo na RTV Slovenija zaposlenih 1992 ljudi, kar je 12,6 odstotka manj kot leta 2018. \u010ceprav rast pla\u010d v zavodu zaostaja za rastjo pla\u010d v dr\u017eavi, stro\u0161ki dela zaradi sistemskih pritiskov pla\u010dnega sistema v javnem sektorju \u0161e naprej nara\u0161\u010dajo.<\/p>\n

Prispevek zagotavlja glavnino prihodkov<\/p>\n

RTV-prispevek je v zadnjih 15 letih v povpre\u010dju predstavljal 72,8 odstotka vseh prihodkov RTV Slovenija. Zavod je leta 2025 ustvaril nekaj ve\u010d kot 152,1 milijona evrov prihodkov, od tega je dobrih 109,1 milijona evrov oziroma skoraj 70 odstotkov prispeval RTV-prispevek.<\/p>\n

Dr\u017eavni zbor je posvetovalni referendum o njegovi ukinitvi razpisal na predlog koalicije in Resnice. Predlagatelji so se med drugim sklicevali na spremenjene medijske navade. Poudarili so, da ukinitev prispevka ne bi pomenila ukinitve RTV Slovenija, saj bi bilo treba oblikovati druga\u010den na\u010din financiranja. V tem vidijo tudi prilo\u017enost za racionalizacijo delovanja zavoda.<\/p>\n

Norve\u0161ka za javni medijski servis nameni 103 evre na prebivalca, Finska 98, Danska 97 in \u0160vedska 81 evrov. RTV Slovenija je imela leta 2024 pribli\u017eno 142 milijonov evrov prihodkov oziroma 67 evrov na prebivalca.<\/p>\n

Kak\u0161ne bi bile dejanske finan\u010dne, programske, organizacijske in kadrovske posledice, za zdaj ni mogo\u010de zanesljivo oceniti. Po navedbah slu\u017ebe za finan\u010dni kontroling bo to mogo\u010de \u0161ele, ko bodo znane podrobnosti morebitnega nadomestnega financiranja.<\/p>\n

\u010ce izpad prihodkov od prispevka ne bi bil v celoti in trajno nadome\u0161\u010den, RTV Slovenija ne bi mogla nadaljevati dela v sedanjem obsegu in obliki. Potrebno bi bilo temeljito kr\u010denje programov, dejavnosti, kadrovskih zmogljivosti in razvojnih nalog, je opozorila finan\u010dna slu\u017eba zavoda.<\/p>\n

\u00bbKon\u010dni cilj ni financiranje institucije same po sebi, cilj je omogo\u010diti kakovosten, verodostojen in sodoben javni medij, ki je dostopen vsem,\u00ab je sklenila Gor\u0161\u010dakova.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Svet RTV Slovenija je na izredni seji pred za\u010detkom uradne referendumske kampanje razpravljal o RTV-prispevku in njegovi vlogi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":221870,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[51,25131,419,59,61,2911,7800,62,37,58,60,38],"class_list":["post-221869","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-janez-jansa","tag-razprava","tag-referendum","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-rtv-slo","tag-rtv-prispevek","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117242982118071017","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221869","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=221869"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/221869\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/221870"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=221869"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=221869"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=221869"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}