{"id":22345,"date":"2026-03-12T09:17:09","date_gmt":"2026-03-12T09:17:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/22345\/"},"modified":"2026-03-12T09:17:09","modified_gmt":"2026-03-12T09:17:09","slug":"zalivske-drzave-so-obogatele-z-nafto-a-razsoljena-voda-je-tista-ki-omogoca-zivljenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/22345\/","title":{"rendered":"Zalivske dr\u017eave so obogatele z nafto, a (razsoljena) voda je tista, ki omogo\u010da \u017eivljenje"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pogled
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPogled na pu\u0161\u010davo, na kateri je zrasel danes ble\u0161\u010de\u010di Dubaj, ki se je razvil v trgovinsko, poslovno, prometno in turisti\u010dno sredi\u0161\u010de regije. A v tem emiratu \u0161e vedno \u017eivijo \u017eivali, kot so kamele in oriksi, njegova naravna pokrajina in podnebje pa ostajata tipi\u010dno pu\u0161\u010davska. Foto: AP<\/p>\n

“Na tem delu sveta naprave za razsoljevanje vode niso le \u0161e ene tovarne, ampak re\u0161ilne bilke, ki zagotavljajo pitno vodo prebivalstvu. \u010ce bi ti objekti postali tar\u010de napadov, bi se lahko voja\u0161ki spopad v nekaj dneh spremenil v boj prebivalstva za pre\u017eivetje,” je za New York Times dejal omanski profesor Abdulah Babud, ki pou\u010duje na Japonskem.<\/p>\n

V zadnjih dneh sta tako Iran kot Bahrajn poro\u010dala, da sta bila v spopadih, ki so se za\u010deli po izraelsko-ameri\u0161kem napadu na Iran, ta pa je za\u010del odgovarjati z napadi na ameri\u0161ke tar\u010de v regiji, zadeta dva tak\u0161na objekta, kar predstavlja veliko nevarnost za preskrbo z vodo v tem delu sveta, ki sodi med obmo\u010dja z najmanj padavin in najmanj teko\u010de vode na svetu.<\/p>\n

V soboto je iranski zunanji minister Abas Arag\u010di opozoril, da je ameri\u0161ka vojska na iranskem otoku Ke\u0161m na jugu dr\u017eave zadela tovarno za razsoljevanje vode. “Okrnjena je preskrba z vodo v 30 vaseh. Napadi na iransko infrastrukturo so resna kr\u0161itev, ki bo imela hude posledice. ZDA so za\u010dele ta precedens, ne Iran,” je zapisal na omre\u017eju X.<\/p>\n

V nedeljo pa je Bahrajn sporo\u010dil, da je iranski brezpilotni letalnik zadel njihov obrat za razsoljevanje vode, kar je bil prvi primer, da bi kak\u0161na izmed zalivskih dr\u017eav od za\u010detka spopadov 28. februarja poro\u010dala o \u0161kodi na tovrstnem objektu. Nekaj raket in brezpilotnikov je predtem \u017ee pristalo v neposredni bli\u017eini obratov za razsoljevanje, na primer v napadu na pristani\u0161\u010de D\u017eebel Ali v Zdru\u017eenih arabskih emiratih (ZAE) 2. marca, ki je okoli 20 kilometrov oddaljeno od najve\u010djega obrata za razsoljevanje vode na svetu, ki z vodo oskrbuje ve\u010dji del Dubaja. To je ogromen kompleks s 43 obrati za razsoljevanje. Veliko objektov za razsoljevanje je v Zalivu sicer del energetske infrastrukture, kar pomeni, da bi napadi na te objekte lahko posledi\u010dno vplivali tudi na oskrbo z vodo.<\/p>\n

Ob tem je pomembno poudariti, da mednarodno humanitarno pravo prepoveduje napade na civilno infrastrukturo, ki je klju\u010dna za pre\u017eivetje, med katero sodijo tudi obrati, ki zagotavljajo pitno vodo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ogromen
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOgromen objekt za razsoljevanje vode v Dubaju. Foto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPu\u0161\u010dava z malo ali ni\u010d viri sladke vode<\/p>\n

Preskrba z vodo je tako v zalivskih dr\u017eavah kot Iranu in Izraelu izjemno pomembna tema. Medtem ko dr\u017eave v drugih delih sveta v trenutnih razmerah skrbi predvsem, kako bodo spopadi vplivali na ceno in dobavo energentov s tega obmo\u010dja, je zanje klju\u010dna \u2013 voda. Zaliv velja za eno najbolj su\u0161nih obmo\u010dij na Zemlji, saj je to regija, kjer je letna koli\u010dina padavin zelo majhna, pogosto ne zado\u0161\u010da niti za rast rastlin. Poleg tega je tu zelo malo virov povr\u0161inske vode, saj stalnih rek ali naravnih jezer v teh dr\u017eavah prakti\u010dno ni, koli\u010dina vode pa se v zadnjih letih zaradi posledic podnebnih sprememb \u0161e zmanj\u0161uje.<\/p>\n

Zato se Savdska Arabija, Zdru\u017eeni arabski emirati, Katar, Kuvajt, Oman in Bahrajn (teh \u0161est dr\u017eav sestavlja Svet za sodelovanje v Zalivu \u2013 GCC, obalo ob Perzijskem zalivu pa imata \u0161e Iran in Irak) vse bolj naslanjajo na obrate za razsoljevanje vode, ki so energetsko sicer izjemno potratni, a predstavljajo zanesljiv vir pitne vode. Brez njih bi bili Kuvajt, Katar, ZAE in ve\u010dina Savdske Arabije vklju\u010dno s prestolnico Rijad prakti\u010dno nenaseljivi.<\/p>\n

Z reverzno osmozo se voda pod pritiskom potiska skozi polprepustno membrano<\/p>\n

Obrati za razsoljevanje vode so objekti, v katerih se slana morska voda spreminja v sladko vodo, ki je primerna za uporabo v gospodinjstvih, tudi za pitje, namenjajo pa jo tudi za namakanje in uporabo v industriji. Gre za postopek, pri katerem iz morske vode izlo\u010dijo sol, alge, minerale in druge delce. Glavna tehnologija razsoljevanja oziroma desalinizacije je reverzna osmoza, pri kateri se voda pod visokim pritiskom potiska skozi polprepustno membrano, ki zadr\u017ei sol. Na to tehniko se zana\u0161ajo tudi v zalivskih dr\u017eavah. Druga na\u010dina razsoljevanja sta s pomo\u010djo destilacije in elektrodialize.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pogled
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPogled na katarsko prestolnico Doho. Katar, podobno kot ZAE, sodi med dr\u017eave z najmanj naravnimi vodnimi viri, a zahvaljujo\u010d dragi tehnologiji razsoljevanja vode te\u017eav s preskrbo nimajo. Tako si lahko privo\u0161\u010dijo tudi zalivanje zelenic. Foto: AP<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tV Omanu 86 odstotkov sladke vode dobijo z razsoljevanjem, v Kuvajtu 90<\/p>\n

V Perzijskem zalivu je postavljenih ve\u010d kot 400 objektov za razsoljevanje vode, kar predstavlja 60 odstotkov vseh tovrstnih obratov na svetu in 40 odstotkov vse sladke vode, pridobljene na tak na\u010din. V Zdru\u017eenih arabskih emiratih po podatkih iz leta 2023, ki jih navaja Al D\u017eazira, z razsoljevanjem dobijo 42 odstotkov pitne vode, v Omanu 86, v Kuvajtu kar 90, v Savdski Arabiji pa 70 odstotkov \u2013 prav ta dr\u017eava pridobi tudi najve\u010d sladke vode iz slane med vsemi na svetu. Povedano druga\u010de \u2013 osem izmed desetih najve\u010djih tovarn za razsoljevanje vode stoji na Arabskem polotoku; drugi dve tovarni, ki se uvr\u0161\u010data v deseterico najve\u010djih, pa delujeta v Izraelu.<\/p>\n

“Mnogi menijo, da so Savdska Arabija in njene sosede naftne velesile, sam pa jih raje imenujem kraljestva slane vode, saj so po zaslugi obratov za razsoljevanje, ki jih poganjajo fosilna goriva, postale prave vodne sile. Ta infrastruktura omogo\u010da, da imajo zalivske dr\u017eave igri\u0161\u010da za golf, vodne parke, vodnjake in pokrita smu\u010di\u0161\u010da. Po eni strani je to izjemen dose\u017eek \u010dlove\u0161kega napredka v 20. stoletju, po drugi strani pa so kljub temu te dr\u017eave \u0161e vedno izredno ranljive,” je za AP dejal Michael Christopher Low, direktor Centra za Bli\u017enji vzhod na Univerzi Utah v ZDA.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tudi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTudi Izraelu okoli 80 odstotkov pitne vode za gospodinjstva zagotavlja pet do \u0161est velikih obratov za razsoljevanje morske vode, poleg tega pa deluje \u0161e ve\u010d deset manj\u0161ih obratov. Pet klju\u010dnih obratov, ki so bili zgrajeni med letoma 2005 in 2015, je ob sredozemski obali. Na fotografiji je tovarna Sorek, ki sodi v deseterico najve\u010djih tovrstnih objektov na svetu. Foto: AP<\/p>\n

Prav mo\u017enost spreminjanja slane vode v neslano je bila tudi eden izmed klju\u010dnih dejavnikov, ki je omogo\u010dil hiter gospodarski razvoj regije po odkritju naftnih zalog v 40. letih 20. stoletja. Takrat te dr\u017eave zaradi vse ve\u010dje porabe in rasti prebivalstva niso mogle ve\u010d zagotavljati dovolj vode, saj so naravni viri zelo redki. \u010ce bi bila v napadih, ki se odvijajo na Bli\u017enjem vzhodu, cilj tudi ta infrastruktura, bi bili ogro\u017eeni tako prebivalci kot gospodarski razvoj regije. <\/p>\n

“Ti obrati so klju\u010dni viri sladke vode za ves Zaliv, a predvsem za majhne dr\u017eave, ki prakti\u010dno nimajo naravnih virov vode, kot so Bahrajn, Kuvajt in Katar. Voda, pridobljena z razsoljevanjem, je v najve\u010dji meri namenjena za porabo gospodinjstev, s tem pa je klju\u010dna za vsakodnevno \u017eivljenje tamkaj\u0161njih ljudi,” pa je dejal okoljski poznavalec Naser Alsajed.<\/p>\n

Teheranu lani jeseni skoraj zmanjkalo vode<\/p>\n

Objekte za razsoljevanje vode je postavil tudi Iran, in sicer ob obali Perzijskega zaliva, od koder nato vodo po ceveh po\u0161iljajo v notranjost dr\u017eave, a imajo pri tem te\u017eave zaradi mednarodnih sankcij, visokih stro\u0161kov in slabe infrastrukture. Dr\u017eava sicer ni tako zelo kot nekatere njene sosede na drugi strani zaliva odvisna od razsoljevanja, saj \u0161e vedno ve\u010dino pitne vode dobi iz rek, rezervoarjev in podzemne vode, ki jo \u010drpajo iz plitvih in globokih vodonosnikov. Se pa Iran kljub temu spopada z vodnimi krizami. Lani jeseni so se tako pojavile napovedi, da je v prestolnici Teheran vodnih zalog \u017ee tako malo, da je bila na mizi celo evakuacija vsega prebivalstva.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Presu\u0161ena
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPresu\u0161ena reka severno od Teherana novembra lani, ko se je Iran zaradi malo padavin spopadal s hudo su\u0161o. Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKuvajt med zalivsko vojno ostal brez pitne vode<\/p>\n

Napadi na naprave za razsoljevanje vode so se v preteklosti sicer \u017ee zgodili. Med zalivsko vojno v letih 1990 in 1991 so se ira\u0161ke sile na bombardiranje koalicijskih sil odzvale tako, da so v Perzijski zaliv izpustile na milijone sod\u010dkov surove nafte. Ta ogromni naftni made\u017e je onemogo\u010dil delovanje cevi obratov za razsoljevanje, saj bi vdor nafte trajno po\u0161kodoval opremo in onesna\u017eil vodo. Ob tem so ira\u0161ke sile uni\u010dile tudi ve\u010dino kuvajtskih obratov za razsoljevanje, po\u017eari na naftnih vrtinah pa so onesna\u017eili tudi podtalnico, kar je povzro\u010dilo veliko krizo. Kuvajt je takrat ostal prakti\u010dno brez pitne vode in je moral vodo za\u010deti uva\u017eati iz Tur\u010dije in Savdske Arabije. Trajalo je ve\u010d let, da so objekte za razsoljevanje znova vzpostavili.<\/p>\n

V poro\u010dilu ameri\u0161ke obve\u0161\u010devalne agencije Cia iz leta 2010 je zapisano, da se odvisnost od razsoljene vode v Zalivu razlikuje od dr\u017eave do dr\u017eave, da pa bi “prekinitev teh dejavnosti za ve\u010dino arabskih dr\u017eav imela huj\u0161e posledice kot izguba vsake druge industrije ali storitve”. “Savdska Arabija je najmanj odvisna od razsoljene vode. ZAE mora imeti po strategiji o vodni varnosti za 45 dni vodnih zalog. Kuvajt, Katar in Bahrajn pa imajo strate\u0161ke rezervoarje napolnjene le minimalno,” je \u0161e dejal Alsajed.<\/p>\n

V zaupnih ameri\u0161kih dokumentih iz leta 2008 tudi pi\u0161e, da bi savdsko prestolnico Rijad “morali evakuirati v tednu dni”, \u010de bi bil uni\u010den ali po\u0161kodovan njihov objekt za razsoljevanje D\u017eubail. Od takrat je sicer savdska vlada z obse\u017enimi nalo\u017ebami okrepila vodno varnost in zmanj\u0161ala svojo ranljivost. Alsajed je ob tem dodal: “V teh razmerah je pomemben tudi psiholo\u0161ki vidik. Voda je klju\u010dna za pre\u017eivetje ljudi in \u017ee samo razmi\u0161ljanje o tem, da bi jo lahko izgubili, vodi v strah in paniko.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u010ceprav
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010ceprav so obrati za razsoljevanje vode \u0161kodljivi za okolje, jih po svetu raste vse ve\u010d. Na fotografiji je eden izmed tak\u0161nih objektov v Carlsbadu v Kaliforniji v ZDA. Foto: AP<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tEnergetsko potratni objekti, ki \u0161kodijo morskim organizmom<\/p>\n

Po njegovem bi zato morale zalivske dr\u017eave v teh kriznih \u010dasih stopiti skupaj in ogro\u017eenost preskrbe z vodo za\u010deti dojemati kot \u0161ir\u0161o regionalno te\u017eavo, ne pa stvar, ki jo re\u0161uje vsaka zase. Po drugi strani pa v \u010dasu hitrih podnebnih sprememb, ko so zaradi segrevanja oceanov vremenske nev\u0161e\u010dnosti tudi na tem delu sveta vse pogostej\u0161e in huj\u0161e, objekti za razsoljevanje niso le del re\u0161itve, ampak tudi del problema. Desalinizacija je namre\u010d energetsko izredno intenzivna dejavnost, saj tovrstne tovarne po vsem svetu proizvedejo med 500 in 850 milijoni ton ogljikovih emisij letno. Za primerjavo, celotna svetovna letalska industrija prispeva 880 milijonov ton emisij letno, dodaja AP.<\/p>\n

Stranski produkt procesa razsoljevanja vode, imenovan tudi nasol ali slanica, prav tako predstavlja veliko ekolo\u0161ko te\u017eavo, saj ga obi\u010dajno spustijo nazaj v morje in ker je te\u017eji od navadne morske vode, se potopi na dno, kar uni\u010duje tamkaj\u0161njo floro in favno. Kljub tem negativnim vplivom na okolje naj bi se \u0161tevilo objektov za razsoljevanje zaradi pomanjkanja padavin, dvigovanja temperatur, vse dalj\u0161ih su\u0161nih obdobij in vse pogostej\u0161ih naravnih nesre\u010d pove\u010devalo ne le v zalivskih dr\u017eavah, ampak po vsem svetu.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pogled na pu\u0161\u010davo, na kateri je zrasel danes ble\u0161\u010de\u010di Dubaj, ki se je razvil v trgovinsko, poslovno, prometno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":22346,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[3984,9518,333,4988,9517,37,38,7393,64,2406,63],"class_list":{"0":"post-22345","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-bliznji-vzhod","9":"tag-energent","10":"tag-iran","11":"tag-perzijski-zaliv","12":"tag-razsoljevanje-vode","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-spopadi","16":"tag-svet","17":"tag-voda","18":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116215457000469707","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22345","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=22345"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22345\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22346"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=22345"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=22345"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=22345"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}