{"id":22467,"date":"2026-03-12T10:49:14","date_gmt":"2026-03-12T10:49:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/22467\/"},"modified":"2026-03-12T10:49:14","modified_gmt":"2026-03-12T10:49:14","slug":"avtocesto-je-treba-zgraditi-cim-prej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/22467\/","title":{"rendered":"Avtocesto je treba zgraditi \u010dim prej"},"content":{"rendered":"<p>Vlada je dr\u017eala obljubo, dano na obisku v primorsko-notranjski regiji v za\u010detku januarja, da bo \u0161e pred parlamentarnimi volitvami razgrnila \u0161tudijo variant za dolgo pri\u010dakovano avtocesto od Postojne do meje s Hrva\u0161ko v Jel\u0161anah.<\/p>\n<p>\u00bbNa to gledam zelo pozitivno, saj je to prvi bolj konkreten korak na poti do sprejema dr\u017eavnega prostorskega na\u010drta za umestitev omenjene avtoceste,\u00ab je za Dnevnik komentiral dr. Gregor Kova\u010di\u010d, \u017eupan ob\u010dine Ilirska Bistrica, kjer najbolj nestrpno pri\u010dakujejo novo povezavo. Da so pri\u0161li do te \u00bbprelomne to\u010dke\u00ab, je bilo, kot je poudaril Kova\u010di\u010d, samo v \u010dasu aktualnega vladnega in \u017eupanskih mandatov opravljenih veliko sestankov, sre\u010danj s strokovnjaki in odlo\u010devalci tako na ministrstvu za naravne vire in prostor kot ministrstvu za infrastrukturo. \u00bbNa za\u010detku mandata sem si sicer predstavljal, da bomo do te to\u010dke pri\u0161li bistveno hitreje,\u00ab priznava.<\/p>\n<p>Med Dubrovnikom in severom Evrope samo \u0161e na tem odseku ni avtoceste.<\/p>\n<p>Dr. Gregor Kova\u010di\u010d, \u017eupan ob\u010dine Ilirska Bistrica<\/p>\n<p>Po ve\u010d kot 20 letih, odkar je leta 2005 takratno ministrstvo za promet predstavilo pobudo za pripravo dr\u017eavnega lokacijskega na\u010drta za avtocesto na odseku Postojna\/Diva\u010da\u2013Jel\u0161ane, medtem ko so prvi na\u010drti za avtocesto na tem odseku \u0161e bistveno starej\u0161i, so po \u0161tevilnih zapletih, preobratih in zamujenih letih zdaj v javni obravnavi \u0161tudija variant, predinvesticijska zasnova in okoljsko poro\u010dilo. \u00bbTo pomeni konec neu\u010dinkovitega 20-letnega dela, ki je vsem vpletenim lahko v sramoto. V tem mandatu smo zadevo potegnili naprej in jo pripeljali do predloga za izbor najprimernej\u0161e variante,\u00ab je komentiral Jo\u017ee Novak, minister za naravne vire in prostor, ki je pripravljalec DPN.<\/p>\n<p>V \u0161tudiji so obravnavane tri variante v sporni prvi polovici severnega dela trase, medtem ko je v ju\u017enem delu ta \u017ee bolj ali manj dolo\u010dena. Sode\u010d po odzivih \u017eupanov vseh treh ob\u010din, skozi katere bo potekala avtocesta, je dogovor bli\u017ee kot kadarkoli prej. \u00bb\u017dupani smo soglasni, da je treba to avtocesto zgraditi \u010dim prej,\u00ab je izpostavil Kova\u010di\u010d.<\/p>\n<p>Z uskladitvijo glede najprimernej\u0161e trase bo odpadlo tudi izgovarjanje dr\u017eave, da se projekt ni premaknil naprej, ker se v lokalnem okolju niso mogli poenotiti oziroma ker so se preve\u010d posve\u010dali nekaterim podrobnostim, o katerih pa se prava razprava pravzaprav za\u010denja \u0161ele zdaj.<\/p>\n<p>Najprimernej\u0161a vijoli\u010dna, a z optimizacijo<\/p>\n<p>Vsem variantam je skupen razcep s primorske avtoceste med Postojno in Razdrtim v neposredni bli\u017eini po\u010divali\u0161\u010da Studenec, ki ga bo treba prestaviti na novo, zahodnej\u0161o lokacijo. Nato vse tri variante potekajo po zahodni strani gradu Prestranek, kjer preidejo v predor. Od tu dalje je jasno, da najvzhodnej\u0161a varianta (rde\u010da) ni sprejemljiva, saj se preve\u010d pribli\u017ea naseljem in bi zato izzvala velik odpor lokalne skupnosti. Najresneje je v igri ve\u010dinoma najbolj odmaknjena najzahodnej\u0161a (vijoli\u010dna) varianta, ki se tudi po vseh strokovnih parametrih ka\u017ee kot najprimernej\u0161a. Je pa tudi v zvezi s to varianto nekaj pomislekov v ob\u010dini Pivka, kjer je bilo \u017ee doslej najve\u010d te\u017eav z ume\u0161\u010danjem, saj se zelo pribli\u017ea enemu od manj\u0161ih naselij v Ko\u0161anski dolini.<\/p>\n<p>Gradivo \u0161tudije variant, predinvesticijske zasnove in okoljskega poro\u010dila bo javno objavljeno do 10. aprila, v Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni bodo tudi javne obravnave. Vsa dokumentacija je na voljo v prostorih in na spletnih straneh ministrstva za naravne vire in prostor ter ob\u010din.<\/p>\n<p>Odmik ote\u017euje dejstvo, da je v bli\u017eini varnostna cona poligona za uni\u010devanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. \u017dupan ob\u010dine Pivka Robert Smrdelj je po sestankih z ministrstvom za obrambo optimisti\u010den, da bo tudi ta problem mogo\u010de re\u0161iti in potek trase optimizirati, saj se strinja, da je po 20 letih res \u017ee \u010das, da se avtocesta kon\u010dno umesti v prostor.<\/p>\n<p>\u00bbZeleni\u00ab odsek, ki poteka zgolj po ob\u010dini Ilirska Bistrica in je bil v glavnem za\u010drtan \u017ee pred \u010dasom, se ni kaj dosti spremenil. Na mednarodnem mejnem prehodu Jel\u0161ane se bo avtocesta, na kateri je predvidenih ve\u010d predorov, viaduktov, pokritih vkopov, po\u010divali\u0161\u010d in priklju\u010dkov, navezala na hrva\u0161ko avtocesto.<\/p>\n<p>Na\u010drtovanje in gradnja v vsaj dveh fazah<\/p>\n<p>Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratu\u0161ek je \u017ee ob robu vladnega obiska v regiji napovedala, da naj bi, \u010de ne bo preve\u010d pripomb, traso dokon\u010dno dolo\u010dili do junija letos. Zanjo bo nato v nadaljevanju izdelan predlog dr\u017eavnega prostorskega na\u010drta (DPN) oziroma dveh. Kova\u010di\u010d pojasnjuje, da so projektanti in investitor povzeli njihovo stali\u0161\u010de in stojijo za odlo\u010ditvijo, da se odsek razdeli na dva DPN \u2013 prvega od odcepa pri Postojni proti jugu do izvoza\/uvoza Ilirska Bistrica sever ter drugega od omenjenega uvoza do dr\u017eavne meje. V primeru zastojev pri sprejemanju enega se lahko tako pri drugem postopek nemoteno nadaljuje.<\/p>\n<p>1,1<\/p>\n<p>milijarde evrov (brez DDV) je ocenjena vrednost gradnje pribli\u017eno 37 kilometrov dolgega avtocestnega odseka med Postojno in mejo s Hrva\u0161ko po izra\u010dunih iz leta 2023.<\/p>\n<p>\u017dupani ocenjujejo, da bi lahko DPN sprejeli v sredini naslednjega mandata, kar bi bila podlaga za projektiranje in nato za\u010detek gradnje. \u00bbSmiselno bi bilo, da se v naslednji fazi tudi gradbena dovoljenja razdeli na ve\u010d odsekov, kar bo omogo\u010dalo gradnjo najprej tam, kjer ni zapletov,\u00ab je predlagal Kova\u010di\u010d. Da bodo po zgledu tretje razvojne osi projekt razdelili na ve\u010d etap, je napovedala tudi Bratu\u0161kova.<\/p>\n<p>Po sprejemu DPN naj bi, glede na okvirni terminski plan, ki ga navaja dokument, priprava dokumentacije, odkupi zemlji\u0161\u010d in pridobivanje gradbenih dovoljenj trajali \u0161e do pribli\u017eno pet let, gradnja pa naj bi se za\u010dela najkasneje leta 2035. Kak\u0161ne so realne ocene in pri\u010dakovanja, smo vpra\u0161ali tudi Dars, kjer pa nam \u0161e niso odgovorili.<\/p>\n<p>Naselja se bodo osvobodila tranzitnega prometa<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/11\/813519\/Orig-2026-03-11-AC-variante-web-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/11\/813519\/Orig-2026-03-11-AC-variante-web-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-2026-03-11-AC-variante-web-600.webp.webp\" alt=\"AC, za ONLINE\"\/><\/p>\n<p>Igor Marenti\u010d, \u017eupan ob\u010dine Postojna, izpostavlja, da je gradnja avtoceste pomembna, ker bo prevzela ve\u010dino tranzitnega prometa iz osrednje Slovenije proti Reki pa tudi turisti\u010dnega prometa proti Kvarnerju. Pot na morje bo tako bistveno la\u017eja in kraj\u0161a. Oddahnili pa si bodo predvsem v naseljih ob cesti, ki se v Postojni odcepi proti Hrva\u0161ki in poteka preko ob\u010din Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Zdaj so namre\u010d s prometom zelo obremenjena, kar poslab\u0161uje kakovost bivanja prebivalcev in prometno varnost. Podobno velja za naselja ob glavni cesti Kozina\u2013Starod v ob\u010dini Hrpelje &#8211; Kozina, kamor je zaradi omejitev glavne ceste Postojna\u2013Jel\u0161ane preusmerjen tovorni promet. Tukaj\u0161nja glavna cesta prevzema tudi ve\u010dino daljinskega cestnega prometa na jadransko-jonskem koridorju.<\/p>\n<p>Povezava skratka ni pomembna le z vidika bolj\u0161e dr\u017eavne in regionalne povezanosti ter s tem skladnej\u0161ega regionalnega razvoja, temve\u010d tudi povezanosti z evropskimi prometnimi sistemi. \u00bbMed Dubrovnikom in severom Evrope samo \u0161e na tem odseku ni avtoceste,\u00ab je nazoren Kova\u010di\u010d. Glede odrezanosti in razvojnega zaostajanja ob\u010dine Ilirska Bistrica, ki najbolj potrebuje avtocesto, a je bila v dosedanjih postopki nemalokrat \u00bb\u017ertev\u00ab nekaterih nasprotovanj v sosednjih ob\u010dinah, kjer podobnih te\u017eav z dostopom do avtoceste (sploh) ni, pa \u017eupan dodaja: \u00bbNekateri kraji v na\u0161i ob\u010dini so od prvega priklju\u010dka na avtocesto v Sloveniji oddaljeni kar 50 minut.\u00ab\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vlada je dr\u017eala obljubo, dano na obisku v primorsko-notranjski regiji v za\u010detku januarja, da bo \u0161e pred parlamentarnimi&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":22468,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[9559,7338,2791,1571,9562,9563,9564,59,61,62,37,58,60,38,9560,9561],"class_list":{"0":"post-22467","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-avtocesta-postojna-jelsane","9":"tag-drzavni-prostorski-nacrt","10":"tag-ministrstvo-za-infrastrukturo","11":"tag-ministrstvo-za-naravne-vire-in-prostor","12":"tag-obcina-ilirska-bistrica","13":"tag-obcina-pivka","14":"tag-obcina-postojna","15":"tag-republic-of-slovenia","16":"tag-republika-slovenija","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-studija-variant","23":"tag-trasa"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116215818770035402","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22467","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=22467"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22467\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22468"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=22467"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=22467"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=22467"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}