![\"Kosovska](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2797304.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nMedtem ko mednarodna javnost pozorno spremlja zaostrovanje razmer na Bli\u017enjem vzhodu, se v varnostnih analizah vse pogosteje omenjata tudi dve dr\u017eavi Zahodnega Balkana –\u00a0Albanija in Kosovo. \u010ceprav sta geografsko oddaljeni od obmo\u010dja neposrednih spopadov, ju nekateri analitiki in regionalni mediji navajajo kot potencialni tar\u010di iranskih povra\u010dilnih ukrepov, poro\u010da Jutarnji list. Razlogi za tak\u0161ne ocene izhajajo iz kombinacije politi\u010dnih stali\u0161\u010d, voja\u0161ke prisotnosti zaveznikov ter prisotnosti iranske opozicije na njunem ozemlju.<\/p>\n
Jasna politi\u010dna podpora ZDA in Izraelu<\/p>\n
Albanija in Kosovo sta bili med prvimi dr\u017eavami, ki sta po za\u010detku napadov na Iran javno izrazili polno podporo Zdru\u017eenim dr\u017eavam Amerike in Izraelu ter obsodili iranske napade na dr\u017eave v regiji Perzijskega zaliva. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je ob tem poudarila, da upa, da bodo dogodki prinesli ve\u010d svobode iranskemu prebivalstvu. Tak\u0161na stali\u0161\u010da dodatno utrjujejo politi\u010dno razdaljo med Pri\u0161tino, Tirano in Teheranom.<\/p>\n
<\/p>\n
Kosovska predsednica Vjosa Osmani. FOTO: AFP<\/p>\n
Odnosi med Iranom in obema dr\u017eavama so sicer \u017ee dlje \u010dasa omejeni. Iran ne priznava neodvisnosti Kosova, Albanija pa je po ve\u010d kibernetskih incidentih celo prekinila diplomatske odnose z Iranom. V \u0161ir\u0161em regionalnem kontekstu je zanimiv tudi odnos Irana s Srbijo. Beograd je v preteklosti odpravil vizume za iranske dr\u017eavljane kot znak hvale\u017enosti za iransko nasprotovanje kosovski neodvisnosti. Ko pa so iranski dr\u017eavljani za\u010deli izkori\u0161\u010dati brezvizumski re\u017eim za vstop v Evropsko unijo, je Srbija pod pritiskom Bruslja ponovno uvedla vizumsko obveznost.<\/p>\n
Strate\u0161ka infrastruktura na Balkanu<\/p>\n
Eden klju\u010dnih razlogov, zakaj se Albanija in Kosovo pojavljata v iranskih gro\u017enjah, je prisotnost dveh pomembnih objektov, ki jih Teheran vidi kot sovra\u017ene. Na Kosovu se nahaja voja\u0161ka baza Camp Bondsteel, najve\u010dja ameri\u0161ka voja\u0161ka baza na Zahodnem Balkanu, ki deluje v okviru misije KFOR pod okriljem zveze NATO. V Albaniji pa deluje tabori\u0161\u010de Ashraf 3, kjer \u017eivi pribli\u017eno 3000 \u010dlanov iranske opozicijske organizacije Mujahideen-e-Khalq (MEK). MEK je del Nacionalnega sveta odpora Irana (NCRI) in \u017ee desetletja predstavlja enega najbolj organiziranih opozicijskih gibanj proti iranskemu re\u017eimu. Organizacija je sodelovala v revoluciji proti\u00a0Mohamedu Rezi Pahlaviju, kasneje pa se je obrnila proti re\u017eimu ajatolaha Ruhollaha Homeinija.<\/p>\n
![\"Pripadniki](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2797303.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Pripadniki zemeljske posadke name\u0161\u010dajo za\u0161\u010ditni pokrov motorja na bombnik B-1 ameri\u0161kih zra\u010dnih sil v letalski bazi RAF Fairford v Veliki Britaniji med zaostrovanjem konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom.\u00a0 FOTO: Phil Noble Reuters<\/p>\n
Med iransko-ira\u0161ko vojno je sodelovala s Saddamom Huseinom, zaradi \u010desar ostaja v Iranu zelo sporna. Zdru\u017eene dr\u017eave so organizacijo do leta 2012 uvr\u0161\u010dale na seznam teroristi\u010dnih organizacij, nato pa so jo s tega seznama umaknile. Ko je postalo \u017eivljenje \u010dlanov organizacije v Iraku nevarno, je Albanija leta 2013 na pobudo Zdru\u017eenih dr\u017eav in Zdru\u017eenih narodov sprejela ve\u010d tiso\u010d \u010dlanov organizacije kot humanitarno gesto. Nastanjeni so bili v zaprtem kompleksu v kraju Manz\u00eb pri mestu Durr\u00ebs. Uradni dogovor je predvideval, da se \u010dlani organizacije v Albaniji ne bodo politi\u010dno udejstvovali. Kljub temu Iran Tirano redno obto\u017euje, da dopu\u0161\u010da uporabo svojega ozemlja kot baze za delovanje proti Islamski republiki.<\/p>\n
Kibernetski napadi kot del konflikta<\/p>\n
Napetosti med Iranom in Albanijo so se \u017ee ve\u010dkrat pokazale v obliki kibernetskih napadov. Najve\u010dji je bil zabele\u017een septembra 2022, ko je bila napadena klju\u010dna albanska dr\u017eavna infrastruktura. Albanija je takrat prejela tehni\u010dno pomo\u010d Zdru\u017eenih dr\u017eav in Izraela, zveza NATO pa je sklicala izredno zasedanje in obsodila napad na svojo \u010dlanico. Marca 2026 so albanski mediji poro\u010dali o novem incidentu, ko so hekerji vdrli v informacijski sistem albanskega parlamenta. Ob objavi elektronskih sporo\u010dil nekaterih poslancev so zapisali sporo\u010dilo: \u00bbNe bomo dovolili, da tisti, ki podpirajo teroriste MEK, mirno spijo.\u00ab<\/p>\n
![\"Ljudje](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2797302.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Ljudje opazujejo dim po izraelskem raketnem napadu v \u010detrti Ba\u0161ura v sredi\u0161\u010du Bejruta, potem ko je izraelska vojska napovedala val napadov na cilje v libanonski prestolnici.\u00a0FOTO: Joseph Eid Afp<\/p>\n
Kljub omenjenim incidentom v Tirani in Pri\u0161tini ocenjujejo, da neposredna voja\u0161ka gro\u017enja ostaja malo verjetna. Albanski premier Edi Rama je poro\u010dila o mo\u017enem iranskem napadu ozna\u010dil za neutemeljena in zlonamerna. Po njegovih besedah \u010dlanstvo v zvezi NATO predstavlja klju\u010dno varnostno jamstvo. Morebitne iranske rakete bi morale namre\u010d do Albanije preleteti zra\u010dni prostor ve\u010d dr\u017eav \u010dlanic zavezni\u0161tva, kar bi zelo verjetno privedlo do njihovega prestrezanja. Kljub temu se na dru\u017ebenih omre\u017ejih v regiji pojavljajo provokativni pozivi in teorije zarote. Nekateri uporabniki v Srbiji so celo pozivali Iran k napadu na ameri\u0161ko bazo Bondsteel na Kosovu in objavili njene koordinate. Zveza NATO je tak\u0161ne trditve zavrnila kot popolnoma neutemeljene in poudarila, da misija KFOR razpolaga z dovolj zmogljivostmi za zagotavljanje stabilnosti in varnosti na Kosovu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Medtem ko mednarodna javnost pozorno spremlja zaostrovanje razmer na Bli\u017enjem vzhodu, se v varnostnih analizah vse pogosteje omenjata…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":23103,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1302,2701,3984,9784,3673,37,38,64,5724,63],"class_list":{"0":"post-23102","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-albanija","9":"tag-balkan","10":"tag-bliznji-vzhod","11":"tag-bliznji-vzhod-in-zda","12":"tag-kosovo","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-vojna-na-bliznjem-vzhodu","17":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116218264581771276","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23102","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23102"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23102\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23103"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23102"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23102"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23102"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}