{"id":23139,"date":"2026-03-12T21:47:09","date_gmt":"2026-03-12T21:47:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23139\/"},"modified":"2026-03-12T21:47:09","modified_gmt":"2026-03-12T21:47:09","slug":"raketa-z-bliznjega-vzhoda-ne-bi-dosegla-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23139\/","title":{"rendered":"Raketa z Bli\u017enjega vzhoda ne bi dosegla Slovenije"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ameri\u0161ki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAmeri\u0161ki protizra\u010dni sistem Patriot. Foto: AP<\/p>\n

Nedavno sta balisti\u010dni raketi, domnevno iz Irana, dosegli zra\u010dni prostor Tur\u010dije. Obe so prestregli Natovi sistemi za zra\u010dno in protiraketno obrambo, ki varujejo tudi nebo nad Slovenijo.<\/p>\n

Zaveznice so \u017ee trenutek izstrelitve balisti\u010dne rakete v Iranu zaznale s satelitskimi sistemi, Natovo poveljstvo je raketo ves \u010das spremljalo na poti iz Irana prek Iraka in Sirije. Natovi sistemi za zra\u010dno in protiraketno obrambo so jo sestrelili takoj po vstopu v tur\u0161ki, torej Natov zra\u010dni prostor, nad mestom Gaziantep. Tako je nedavne dogodke nad Tur\u010dijo razlo\u017eil brigadir Slovenske vojske (SV) Milan \u017durman.<\/p>\n

Natov sistem za zra\u010dno in protiraketno obrambo<\/p>\n

Dr\u017eave \u010dlanice zavezni\u0161tva so vklju\u010dene v sistem zra\u010dne in protiraketne obrambe. To je nekak\u0161en neviden de\u017enik, pod katerim so zdru\u017eeni vsi radarski sistemi in senzorji, razporejeni znotraj obmo\u010dja, ki ga pokriva vrhovno poveljstvo Nata za Evropo (SECUR). Glavno poveljstvo je v Ramsteinu, dve operativni poveljstvi pa sta v Madridu v \u0160paniji in v Uedemu na nem\u0161ko-nizozemski meji. \u0160pansko operativno poveljstvo skrbi za evropsko celino ju\u017eno od Alp, nem\u0161ko za severno. V ta poveljstva se stekajo informacije o dogajanju v zra\u010dnem prostoru dr\u017eav \u010dlanic, te ga zaznavajo prek \u0161tevilnih radarskih sistemov. Evropa je prekrita z radarji \u2013 v Tur\u010diji jih je denimo 10, v Gr\u010diji 13, v Italiji 15, v Sloveniji so trije \u2013 in tako naprej po vsej celini.<\/p>\n

“Radarji zaznajo tudi balisti\u010dne rakete, ki po izstrelitvi celo pre\u010dkajo Karmanovo lo\u010dnico oziroma rob vesolja, torej tudi do 100 kilometrov visoko,” pojasnjuje brigadir \u017durman.<\/p>\n

Kako deluje protiraketna obramba?<\/p>\n

Ob radarjih, ki zaznajo “neza\u017eelene stvari” v zraku, so v dr\u017eavah name\u0161\u010deni \u0161e sistemi za uni\u010denje teh plovil. Gre za \u0161tevilne tipe oro\u017eja, kot je na primer ameri\u0161ki sistem zemlja-zrak Patriot, pa sistem THAAD in tudi najzmogljivej\u0161i sistem AEGIS. Lokacije nekaterih izmed teh sistemov so skrite, druge znane. Patrioti, denimo, med drugim stojijo blizu Var\u0161ave in Ankare, medtem so Grki enega od svojih protiraketnih sistemov pred nekaj dnevi premaknili bolj severno v bli\u017eino Bolgarije. Tam so oblasti zaradi razmer v regiji trenutno previdnej\u0161e, in ker Bolgarija nima sistemov za uni\u010denje sovra\u017enih raket, ji bo to podporo nudila zavezni\u0161ka Gr\u010dija.<\/p>\n

Na poti v Slovenijo trije sistemi zra\u010dne obrambe IRIS-T <\/p>\n

Tudi Sloveniji protiraketni \u0161\u010dit nudijo okoli\u0161ke dr\u017eave. “Trenutno teh zmogljivosti \u0161e nimamo, smo v fazi pridobivanja, zato se naslanjamo na zvezo Nato,” pravi brigadir \u017durman. Slovenija ima naro\u010dene tri baterije nem\u0161kega protiraketnega sistema Iris-T srednjega dosega, prvi sistem naj bi v Slovenijo pri\u0161el prihodnje leto.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVlada potrdila dogovor glede nabave nem\u0161kega protizra\u010dnega sistema iris-t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tOddaljenost Irana od Slovenije<\/p>\n

Pomo\u010dnik na\u010delnika general\u0161taba Slovenske vojske poudarja tudi, da je glede na javno dostopne podatke o dosegu iranskih raket prakti\u010dno nemogo\u010de, da bi njihova balisti\u010dna raketa vstopila v slovenski zra\u010dni prostor. Doseg obi\u010dajno uporabljenih iranskih raket ne presega 2500 kilometrov, medtem je zra\u010dna razdalja med Teheranom in Ljubljano okoli 3300 kilometrov. Tudi brezpilotni letalniki \u0161ahed, o katerih se v zadnjem \u010dasu veliko govori, ne letijo dlje do 2500 kilometrov. Ob\u010dasne te\u017eave pri zaznavanju letalnikov, ki so posledica njihove majhnosti in nizkega letenja, dr\u017eave Nata po navedbah strokovnjakov pospe\u0161eno odpravljajo z razvojem novih in \u0161e naprednej\u0161ih protidronskih sistemov.<\/p>\n

\t\t\t\tBi lahko balisti\u010dna raketa iz Irana dosegla Slovenijo?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ameri\u0161ki protizra\u010dni sistem Patriot. Foto: AP Nedavno sta balisti\u010dni raketi, domnevno iz Irana, dosegli zra\u010dni prostor Tur\u010dije. Obe…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":23140,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[3532,37,38,4011,9796,64,63],"class_list":{"0":"post-23139","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-rakete","9":"tag-slovene","10":"tag-slovenscina","11":"tag-slovenska-vojska","12":"tag-sv","13":"tag-svet","14":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116218406110576102","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23139","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23139"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23139\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23140"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23139"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23139"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23139"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}