![\"Cesta](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-konovo__velenje__foto_mm_-1-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
V\u010deraj so skozi predor Konovo zapeljali prvi avtomobili. Foto: Mojca Marot<\/p>\n
Cesta do Koro\u0161ke bo kon\u010dana do jeseni 2029<\/p>\n
Dru\u017eba za avtoceste v RS je uspe\u0161no zaklju\u010dila vsa dela na dveh sklopih hitre ceste od Velenja proti Koro\u0161ki in predala prometu prvo navezovalno cesto s predorom Konovo. Dela na omenjenih sklopih so stala dobrih 67 milijonov evrov, celotni odsek med priklju\u010dkoma Velenje jug in Slovenj Gradec jug pa bo predvidoma kon\u010dan jeseni 2029.<\/p>\n
Pred natanko tremi leti se je za\u010dela gradnja hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, na sklopih \u0160kalsko jezero in Konovo, maja pred dvema letoma pa je bil dose\u017een pomemben mejnik \u2013 preboj predora Konovo. V\u010deraj so skozi slabih petsto metrov dolgi enocevni predor, ki je tudi osrednji objekt 1,9 kilometra dolge navezovalne ceste, ki vzpostavlja neposredno povezavo z novo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem, zapeljali prvi avtomobili.<\/p>\n
497 metrov je dolg enocevni predor Konovo.<\/p>\n
S predajo tega odseka prometu bodo razbremenjene posamezne ob\u010dinske ceste, ki so se doslej uporabljale kot transportne poti za potrebe gradnje tretje razvojne osi. Vrednost pogodbenih del omenjenih dveh sklopov zna\u0161a 67,65 milijona evrov, skupaj z DDV, Dru\u017eba za avtoceste v RS (Dars) pa je bila uspe\u0161na tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, saj bo za gradnjo omenjenih sklopov iz evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih kar 44,8 milijona evrov.<\/p>\n
![\"Tretja](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-3os2-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Enocevni predor Konovo, dolg 497 metrov, ki so ga odprli za promet v\u010deraj, je osrednji objekt na 1,8 kilometra dolgi navezovalni cesti, ki vzpostavlja neposredno povezavo z novo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Foto: Mojca Marot<\/p>\n
Drugi najzahtevnej\u0161i odsek<\/p>\n
Ob tem je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratu\u0161ek dejala, da bo v kratkem v gradnji celoten odsek tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem in da verjame, da bo prav tako v kratkem pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za odsek od \u0160entruperta do Velenja. \u00bbZa ta odsek te\u010de postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in lahko zatrdim, da je bilo s strani ministrstva za infrastrukturo storjeno vse, da se gradnja tudi na tem odseku lahko za\u010dne \u010dim prej, \u017eelimo pa si, da bi bila tudi kar se da hitro zaklju\u010dena. Zaradi la\u017eje konfiguracije terena pa bo tam gradnja po pri\u010dakovanjih tudi nekoliko manj zahtevna. In upam si trditi, da po\u010dasi, a zanesljivo sanje Koro\u0161cev spreminjamo v realnost in bomo leta 2029 tudi Koro\u0161ko kon\u010dno povezali z osrednjo Slovenijo oziroma avtocestnim kri\u017eem,\u00ab je dejala ministrica Bratu\u0161kova.<\/p>\n
![\"Velenje,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-20260312_01523332-600.webp.webp\")
<\/p>\n
Andrej Ribi\u010d, predsednik uprave Darsa:\u00a0\u00bbTrenutno dela aktivno potekajo tudi na sklopih Velunja, \u0160kal in Podgorja pri Slovenj Gradcu, zato pri\u010dakujem, da se bomo tudi v prihodnje lahko dr\u017eali predvidene \u010dasovnice in bomo vsa dela kon\u010dali med septembrom in oktobrom 2029.\u00ab<\/p>\n
Nadaljujejo se tudi dela z ume\u0161\u010danjem srednjega dela povezave, za ju\u017eni del pa ministrica upa, da bodo ovire \u010dim prej odpravljene. Ob tem je izrazila ob\u017ealovanje, da se pri tovrstnih projektih pojavljajo birokratske ovire in nasprotovanja predvidenim trasam. \u00bbMenim, da re\u0161itve za to obstajajo, a niso enostavne in hitre. Glede tega bomo morali opraviti \u0161ir\u0161o javno razpravo in dore\u010di, kako napredovati s projekti, ki niso zasebni, temve\u010d so v javnem interesu vseh nas,\u00ab razmi\u0161lja Bratu\u0161kova.<\/p>\n
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribi\u010d pa je povedal, da so bili po kategorizaciji omenjeni predor Konovo, viadukt Konovo in most \u010dez reko Pako v Velenju drugi najzahtevnej\u0161i na trasi, ki bo v celoti dolga 17,5 kilometra in bo stala okoli 890 milijonov evrov. \u00bbSmo pa pri tej gradnji v celoti uporabili doma\u010de znanje in doma\u010de dru\u017ebe, saj sta sodelovala slovenski in avstrijski del konzorcija Strabag,\u00ab je \u0161e povedal Ribi\u010d. In dodal, da dela aktivno potekajo tudi na sklopih Velunja, \u0160kal in Podgorja pri Slovenj Gradcu, zato pri\u010dakuje, da se bodo tudi v prihodnje lahko dr\u017eali predvidene \u010dasovnice in bodo vsa dela kon\u010dana med septembrom in oktobrom 2029. \u017de v ponedeljek bodo podpisali zadnjo pogodbo za zgraditev osmega sklopa Velenje, za\u010detek gradnje je predviden aprila oziroma maja letos, medtem ko je gradnja na sklopih Gaberke in Jenina \u017ee zaklju\u010dena.<\/p>\n
![\"Cesta](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-predor_konovo__tretja_os_Velenje-_SG-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Enocevni predor Konovo, dolg 497 metrov, ki so ga odprli za promet v\u010deraj, je osrednji objekt na 1,8 kilometra dolgi navezovalni cesti, ki vzpostavlja neposredno povezavo z novo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Foto: Mojca Marot<\/p>\n
\u00bbImamo veliko razlogov za optimizem, saj odpiramo projekte, ki kon\u010dno dajejo rezultate in jih ob\u010dutijo tudi voznice in vozniki. Kar je v \u010dasih inflacije, kriz in vojn skoraj nepredstavljivo. Slovenija \u0161e nikoli ni toliko investirala kot zdaj, in \u010deprav je v\u010dasih zaradi tega na cestah tudi kak\u0161en zastoj, je za to vredno potrpeti,\u00ab pa je dejal predsednik vlade Robert Golob. In smelo dodal, da verjame, da se bodo Koro\u0161ci do konca naslednjega mandata vlade vozili do Celja oziroma do avtoceste po celotnem odseku.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V\u010deraj so skozi predor Konovo zapeljali prvi avtomobili. Foto: Mojca Marot Cesta do Koro\u0161ke bo kon\u010dana do jeseni…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":23222,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[26],"tags":[4553,1527,9823,62,37,58,60,38,9817,165],"class_list":{"0":"post-23221","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-velenje","8":"tag-andrej-ribic","9":"tag-dars","10":"tag-predor-konovo","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-tretja-razvojna-os","17":"tag-velenje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116218791416441183","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23221","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23221"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23221\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23222"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23221"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23221"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23221"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}