{"id":23411,"date":"2026-03-13T06:06:08","date_gmt":"2026-03-13T06:06:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23411\/"},"modified":"2026-03-13T06:06:08","modified_gmt":"2026-03-13T06:06:08","slug":"ples-zivljenja-odstira-presunljivo-zgodbo-bolne-alenke-ki-se-je-odlocila-koncati-zivljenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23411\/","title":{"rendered":"Ples \u017eivljenja odstira presunljivo zgodbo bolne Alenke, ki se je odlo\u010dila kon\u010dati \u017eivljenje"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Neko\u010d
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNeko\u010d nelo\u010dljiva na plesi\u0161\u010du sta Alenka in Marijan celo \u017eivljenja \u010drpala mo\u010d in veselje iz glasbe in plesnih korakov, pi\u0161e v opisu filma. Foto: Arhiv filma<\/p>\n

Alenka in Marijan 40 let sre\u010dno \u017eivita v hi\u0161i na robu gozda blizu Ormo\u017ea. Upokojeni ravnateljici so \u017ee v zgodnji mladosti diagnosticirali neozdravljivo bolezen (Morquiov sindrom), ki z leti vse bolj napreduje. Odlo\u010di se za samomor z zdravni\u0161ko asistenco v \u0160vici.<\/p>\n

V ospredju celove\u010dernega dokumentarnega filma, ki bo premierno prikazan na Festivalu dokumentarnega filma danes ob 17.30, je odnos med \u017eivljenjskima sopotnikoma in njuno sprejemanje odlo\u010ditve o odhodu. “Kdaj mi ti, ki me ima\u0161 rad, dovoli\u0161, da odidem, in kdaj jaz, ki imam rada tebe, sebi dovolim, da te pustim in odidem?” o tem, na kar se je osredinil, pravi re\u017eiser in scenarist Sini\u0161a Ga\u010di\u0107. S kamero je Alenko in Marijana spremljal pet let, do trenutka, ko sta od\u0161la v \u0160vico.<\/p>\n

“Ko razmi\u0161lja\u0161 o pravici do prostovoljne smrti, starta\u0161 z neke pozicije kot zagovornik te pravice. ‘\u010ce pa kaj imam v svojih rokah, je to svoje \u017eivljenje.’ Ko pa se poglobi\u0161 v to temo, ugotovi\u0161, da ravno svojega \u017eivljenja nima\u0161 nikoli v svojih rokah, ampak je vedno v rokah tistih, ki jih ima\u0161 rad in ki imajo radi tebe. Skozi proces snemanja me je prenehal zanimati ta politi\u010dni vidik, o tem sem veliko poslu\u0161al in bral, nisem pa nikoli imel vpogleda na to, kako na intimni ravni poteka ta odlo\u010ditev, na ravni posameznika in na ravni para. Kako je, ko se ljubezenska zgodba kon\u010da s prostovoljno smrtjo, ne z naravno, kot se praviloma?”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm Ples \u017eivljenja je del tekmovalne sekcije na Festivalu dokumentarnega filma. Na ogled bo ob 17.30 v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu.<\/p>\n

V prihodnjih mesecih bo na rednem sporedu Kinodvora.<\/p>\n

Na Alenkino zgodbo je naletel ob kon\u010devanju svojega prej\u0161njega dokumentarnega filma. “V Sobotni prilogi sem naletel na njeno pismo, v katerem je pozivala zdravni\u0161ko zbornico, ustavno sodi\u0161\u010de in druge institucije k ureditvi pravice do pred\u010dasne smrti. Njeno pismo me je ganilo. Napisal sem ji elektronsko sporo\u010dilo in \u0161el dvakrat k njej na obisk, da sva se temeljito pogovorila,” razlo\u017ei, kako se je za\u010dela filmska zgodba. Za njim je \u017ee ve\u010d dokumentarnih filmov, katerih snemanje je trajalo ve\u010d let, zato ima glede tega dolo\u010dena pravila. “\u010cloveku, ki ga prosim za tako snemanje, povem, da potrebujem popoln dostop do njegovih intimnih situacij. Hkrati pa mu povem, da \u010de se med monta\u017eo izka\u017ee, da glavnemu akterju kak\u0161en kader ni v\u0161e\u010d, ga bom odstranil. V tem primeru je bilo dejstvo, da v \u010dasu monta\u017ee Alenke ne bo ve\u010d, tako da je bilo klju\u010dno zaupanje.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Bolezen
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBolezen Alenki povzro\u010da izjemno hude bole\u010dine, zato se odlo\u010di za samomor z zdravni\u0161ko asistenco v \u0160vici. Foto: Arhiv avtorja<\/p>\n

Prva leta je s kamero spremljal Alenko, ki je bila zelo anga\u017eirana pri spodbujanju govora in pravice do asistiranega samomora in evtanazije, tudi na okroglih mizah in novinarskih konferencah, kjer so bila mnenja razli\u010dna. Zato je sprva razmi\u0161ljal, da bi te trke razmi\u0161ljanj, kot jih ozna\u010duje, prepletel z njuno zgodbo, potem pa se je odlo\u010dil, da se osredini zgolj na osebno zgodbo.<\/p>\n

Ko odnos preide s profesionalnega na prijateljskega<\/p>\n

Med snemanji med konci tednov in v prostih dneh se je v petih letih med njimi stkalo prijateljstvo, ne\u0161teti dolgi pogovori so ga mo\u010dno zaznamovali. “S svojimi babicami in dedki sem imel zelo lep odnos, \u0161e vedno jih nosim v srcu. Odnos z Alenko in Marijanom se je razvil tako lepo, da so bili to obiski, kot bi \u0161el k babici in dedku. Alenka me je vedno vpra\u0161ala, kaj bom jedel, skrbela sta zame … Kmalu po za\u010detku snemanja to ni bil ve\u010d odnos filmar \u2013 protagonist, ampak smo res postali prijatelji, po\u010dutil sem se, da hodim k svojim ljudem.” To se je nadaljevalo tudi po Alenkini smrti, \u0161e vedno obiskuje Marijana in u\u017eiva v spokoju Prlekije.<\/p>\n

Sprva so na\u010drtovali, da bi \u0161el tudi z njima v \u0160vico, kjer sta dve dru\u0161tvi, ki pomagata pri prostovoljni smrti, eno je Dignitas, ki je tudi Alenki pomagalo, da pred\u010dasno kon\u010da \u017eivljenje. “Na spletu je bil dokumentarni film o celotnem postopku, tudi trenutek smrti. S\u010dasoma so pri Dignitasu ugotovili, da ljudje, ki pridejo snemat umirajo\u010de, ne nastopajo iz globokega razmi\u0161ljujo\u010dega ob\u010dutka, kjer bi razmi\u0161ljali poglobljeno o vseh izzivih pri taki odlo\u010ditvi, ampak so bili posneti populisti\u010dni. Zato so snemanje prepovedali.”<\/p>\n

Sprva so razmi\u0161ljali, da bi ju vseeno spremljal v \u0160vico, potem pa so se odlo\u010dili druga\u010de. Z Alenko sta bila dogovorjena, da bo zadnji snemalni dan hkrati zadnji snemalni dan njenega \u017eivljenja, da torej snemanje poteka do njenega odhoda v \u0160vico. S kamero ju je spremljal, dokler nista vstopila v avto, do slovesa Alenke od doma. Tisti dan je bil zanj zelo te\u017eek. “Na\u010deloma nimam te\u017eav snemati kar koli, tudi zelo intimne prizore, tudi Alenka in Marijan sta bila gola pred kamero. Ko pa je bil tisti zadnji dan, ne ve\u0161, ali bi snemal ali umaknil kamero, ko oseba je zadnji zajtrk za svojo doma\u010do mizo, ko si zadnji\u010d umije obraz v svojem umivalniku. Je neprimerno, da to snema\u0161? Vse to me je prevevalo, te\u017eki trenutki so bili. Ko sta se odpeljala, sem se sesedel pred hi\u0161o.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Marijan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarijan 40 let ljube\u010de skrbi za Alenko. Foto: Arhiv avtorja<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\u010custvena izpraznjenost je privedla do ve\u010dmese\u010dne prekinitve dela <\/p>\n

Vsa leta si je material ogledal po vsakem snemalnem terminu, po koncu pa je trajalo ve\u010d mesecev, da je znova lahko sedel za monta\u017eno mizo s soscenaristom in monta\u017eerjem filma, Andrejem Nagodetom. “Vedno z navdu\u0161enjem gledam, kaj sem posnel. I\u0161\u010de\u0161 trenutke, Andrejem sva, \u010de je imel \u010das, tudi sproti v teh petih letih pripravljala prizore in montirala, gledala, kaj bi se dalo in \u010desa ne, tako se tudi nau\u010di\u0161 oz. usmeri\u0161 za nadaljnje snemanje. Po Alenkini smrti pa nisem mogel ve\u010d gledati materiala. Andrej je potem sam delal ve\u010d mesecev. Potem sem se vrnil, in smo lepo delali. Vodila me je misel, da moram povedati njeno zgodbo, ker si je to zelo \u017eelela.” Kot je povedal, je Alenka pripravila celo seznam gostov, ki si jih \u017eeli na premieri v Prekmurju. <\/p>\n

Film je prijavil na Festival dokumentarnega filma, dobil je datum premiere in bi zelo presene\u010den, ko je ugotovil, da bo potekala ravno na tretjo obletnico Alenkine smrti. “Kar ko\u017ea se mi je naje\u017eila ob tej ugotovitvi. Alenka bo z nami gledala.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Neko\u010d nelo\u010dljiva na plesi\u0161\u010du sta Alenka in Marijan celo \u017eivljenja \u010drpala mo\u010d in veselje iz glasbe in plesnih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":23412,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[891,114,9883,9882,9881,3177,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-23411","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-dokumentarni-film","9":"tag-entertainment","10":"tag-gacic","11":"tag-morquiov-sindrom","12":"tag-prostovoljna-smrt","13":"tag-samomor","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116220368357747035","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23411","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23411"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23411\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23412"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23411"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23411"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23411"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}