{"id":234539,"date":"2026-09-20T19:36:24","date_gmt":"2026-09-20T19:36:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/234539\/"},"modified":"2026-09-20T19:36:24","modified_gmt":"2026-09-20T19:36:24","slug":"kako-zveni-knjizevnost-zapisi-o-hoji-in-poklon-zivljenjskemu-jubileju-alesa-bergerja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/234539\/","title":{"rendered":"Kako zveni knji\u017eevnost? Zapisi o hoji in poklon \u017eivljenjskemu jubileju Ale\u0161a Bergerja."},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/66221992.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/66221992.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/66221992.jpg\" title=\"Knji\u017eevni prevajalec, urednik, kritik in pisatelj Ale\u0161 Berger praznuje 80. jublej. Bil je urednik za prevodno knji\u017eevnost pri Mladinski knjigi, iz franco\u0161\u010dine in \u0161pan\u0161\u010dine je v slovenski jezik prevedel \u0161tevilna dela. Prejel je ve\u010d nagrad, leta 2017 tudi Pre\u0161ernovo nagrado za \u017eivljenjski prevajalski opus. Foto: RTV SLO\" alt=\"Knji\u017eevni prevajalec, urednik, kritik in pisatelj Ale\u0161 Berger praznuje 80. jublej. Bil je urednik za prevodno knji\u017eevnost pri Mladinski knjigi, iz franco\u0161\u010dine in \u0161pan\u0161\u010dine je v slovenski jezik prevedel \u0161tevilna dela. Prejel je ve\u010d nagrad, leta 2017 tudi Pre\u0161ernovo nagrado za \u017eivljenjski prevajalski opus. Foto: RTV SLO\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tKnji\u017eevni prevajalec, urednik, kritik in pisatelj Ale\u0161 Berger praznuje 80. jublej. Bil je urednik za prevodno knji\u017eevnost pri Mladinski knjigi, iz franco\u0161\u010dine in \u0161pan\u0161\u010dine je v slovenski jezik prevedel \u0161tevilna dela. Prejel je ve\u010d nagrad, leta 2017 tudi Pre\u0161ernovo nagrado za \u017eivljenjski prevajalski opus. Foto: RTV SLO<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t<a id=\"preferredSourceBanner\" href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/kultura\/knjige\/kako-zveni-knjizevnost-zapisi-o-hoji-in-poklon-zivljenjskemu-jubileju-alesa-bergerja\/javascript:void(0)\" target=\"_blank\" class=\"d-none align-items-center justify-content-between rounded my-3\" style=\"padding: 10px 15px;\" rel=\"nofollow noopener\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/img.rtvslo.si\/_static\/novi\/img\/ico-google.svg\" class=\"flex-shrink-0 mr-3\" aria-hidden=\"true\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>V \u010dasu Evropskega tedna mobilnosti smo se na programu Ars temu posvetili s poezijo \u0161kotskega pesnika Thomasa Clarka in esejem Jureta Jakoba. Posebno pozornost pa posve\u010damo \u017eivljenjskemu jubileju Ale\u0161a Bergerja, pisatelja, prevajalca, urednika in kritika, prejemnika Pre\u0161ernove nagrade za \u017eivljenjski opus, ki \u017ee ve\u010d kot dve desetletji ustvarja avtorski opus zvrstno te\u017eko opredeljivih knjig. Gre za dnevnike, spomine, aforizme, epigrame, zapiske, besedne vratolomnosti, sezname in \u0161e kaj.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Avtor: P. T., Program Ars<\/p>\n<p>&#8220;Od mnogih poti po pokrajini lahko ob vsaki prilo\u017enosti izberemo eno samo, in namen hoje bo ohranjati odzivnost, skladnost s posledicami na\u0161e izbire, potrjevati izbrano pot, ne da bi zanikali druge.&#8221;<\/p>\n<p>Ob za\u010detku Evropskega tedna mobilnosti, vodilne evropske pobude za spodbujanje sprememb potovalnih navad, lahko to temo osvetlimo tudi s pesni\u0161kim jezikom, ki navdihuje znanost. Pesnitev <a href=\"https:\/\/ars.rtvslo.si\/spored\/2026-09-16#spored-toggle-22418372\" data-mce-href=\"https:\/\/ars.rtvslo.si\/spored\/2026-09-16#spored-toggle-22418372\" data-mce- rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Hvalnica hoji<\/a>, ki jo je napisal \u0161kotski pesnik Thomas Clark, smo na\u0161li na za\u010detku knjige z istim naslovom Shanea O&#8217;Mare profesorja za mo\u017eganske raziskave na Univerzi Trinity v Dublinu. Celotno knjigo je namre\u010d namenil hoji po dveh nogah, ki nas opredeljuje kot ljudi, saj &#8221;hoja omogo\u010da mobilnost na\u0161ega uma na na\u010din, ki pri \u017eivalih ni mogo\u010d,&#8221; zapi\u0161e Shane O&#8217;Mara, medtem ko Thomas Clark o tem govori na na\u010din besednega umetnika, velikega pohodnika po \u0161kotskih pokrajinah in otokih. Hvalnico hoji Thomasa Clarka je prevedla Sanda \u0160ukarov, v Literarnem nokturnu jo je interpretiral igralec Rok Matek.<\/p>\n<p>\u2026<\/p>\n<p>&#8220;\u010ce bi hotel mimo vseh teh hi\u0161 priti ven, bi moral hoditi zelo dolgo. To bi bila utrudljiva hoja. Dobro sem vedel, da je po asfaltu in betonu te\u017ee hoditi kot po travi, zemlji ali pesku. Ko sem se vrnil na \u017eelezni\u0161ko postajo, sem bil utrujen, \u010deprav razdalja, ki sem jo prehodil, zame ni bila velika. Sploh ne. Navajen sem bil hoditi dlje.&#8221;<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/65562463.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/65562463.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/65562463.jpg\" title=\"Esnik in esejist Jure Jakob. Foto: BoBo\" alt=\"Esnik in esejist Jure Jakob. Foto: BoBo\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tEsnik in esejist Jure Jakob. Foto: BoBo<\/p>\n<p>Tudi slovenski pesnik in esejist Jure Jakob v svojem eseju <a href=\"https:\/\/ars.rtvslo.si\/spored\/2026-09-19#spored-toggle-22399640\" data-mce-href=\"https:\/\/ars.rtvslo.si\/spored\/2026-09-19#spored-toggle-22399640\" data-mce- rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Hoja<\/a> pi\u0161e o izku\u0161njah poti, ki v njegovem do\u017eivljanju in razmi\u0161ljanju povezujejo razli\u010dne prostore. Jure Jakob, pesnik in magister primerjalne knji\u017eevnosti, je za zbirko Hi\u0161e in drugi prosti spisi 2016 prejel Ro\u017ean\u010devo nagrado za esejistiko. Takrat je \u017eirija zapisala, da \u00bbob branju njegovih esejev bralec za\u010dudeno opazuje dogodke, \u0161e kako znane in vendar dogodke, ki pri\u010dajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je \u017eivljenje lahko lepo in smiselno\u00ab. O ne\u010dem znanem \u2013 torej hoji \u2013 na opisan na\u010din pripoveduje tudi v izbranem eseju. V Izbrani prozi sta ga prebrala Maja Moll in Ivan Lotri\u010d, glasbo je izbral Mihael Kozjek.<\/p>\n<p>&#8220;Gledam naokoli in poslu\u0161am. Se premikam po prostoru tako, da se prostor lahko premika v meni. Hodim in vidim in sli\u0161im. Ali pa hodim in ni\u010desar ne vidim in ni\u010desar ne sli\u0161im. Samo razmi\u0161ljam.&#8221;<\/p>\n<p>\u2026<\/p>\n<p>&#8220;Normalno se ti zdi, ko da\u0161 posekati drevo, staro natanko, kot si sam. Ko po\u017ege\u0161 dnevni\u0161ke zapiske zadnjih tridesetih let &#8211; se pomladi\u0161 ali dokon\u010dno postara\u0161?&#8221;<\/p>\n<p>Ale\u0161 Berger, pisatelj, prevajalec, urednik in kritik, dobitnik Pre\u0161ernove nagrade za \u017eivljenjski opus, je imel 18. septembra 2026 osemdeseti rojstni dan. Poleg opusa izjemnih prevodov iz franco\u0161\u010dine, kot so Lautr\u00e9amontovi Maldororjevi spevi, Pr\u00e9vertova poezija in Queneaujeva Cica v Metroju ter Vaje v slogu, je Ale\u0161 Berger leta 2004 objavil prvo leposlovno knjigo Zagatne zgodbe, zbirko kratke proze, potem pa \u0161e ve\u010d zvrstno te\u017eko opredeljivih knjig. Gre za dnevnike, spomine, aforizme, epigrame, zapiske, besedne vratolomnosti, sezname in \u0161e kaj. Vedno z nevidno rde\u010do nitjo in sporo\u010dilom. Najdemo jih v knjigah Omara v kleti, Povzetki, Arles, ve\u010dkrat, Breze, Vicmaher. Leta 2023 je iz\u0161el njegov pesni\u0161ki dnevnik, nastal med junijem 2021 in junijem 2023, z naslovom Navsezadnje.<\/p>\n<p>&#8220;Kot bi bila hkrati pri\u017egana mno\u017eica ekranov in na vsakem drobec druge zgodbe. Za hip sem doma in prijatelj me ogovori po francosko; v veliki sobi nekje me \u010dakajo znanci z razli\u010dnih koncev, ki se nikdar niso videli. Nick Cave ima sestro, ki mi je v tisti knjigarni poudarjeno naklonjena. Nekdo kuha &#8216;\u010daj pogreb\u010dalnik&#8217;. Vem, da ni res, kdaj pa kdaj celo odprem o\u010di, a lisa na stropu me vsrka v spet novo galaksijo. Ne\u017een glas od nekod, ko stopam skoz velika grajska vrata in ho\u010dem pravzaprav na morje.&#8221;<\/p>\n<p>Za <a href=\"https:\/\/prvi.rtvslo.si\/podkast\/literarni-vecer\/327\/175250295\" data-mce-href=\"https:\/\/prvi.rtvslo.si\/podkast\/literarni-vecer\/327\/175250295\" data-mce- rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Literarni ve\u010der<\/a> smo izbrali odlomke iz vseh teh knjig Ale\u0161a Bergerja, ki ga je pred mikrofon povabila Tadeja Kre\u010di\u010d, za oddajo je sam prebral odlomek iz dela Arles, ve\u010dkrat. Odlomke drugih besedil je prebral igralec Matej Puc. <\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67006259.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67006259.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/67006259.jpg\" title=\"Slikar, grafik in fotograf Veno Pilon. Foto: Pilonova galerija Ajdov\u0161\u010dina\" alt=\"Slikar, grafik in fotograf Veno Pilon. Foto: Pilonova galerija Ajdov\u0161\u010dina\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tSlikar, grafik in fotograf Veno Pilon. Foto: Pilonova galerija Ajdov\u0161\u010dina<\/p>\n<p>&#8220;Takrat so peli Trije labodje, ki so utihnili, ko je Podbev\u0161kov \u010clovek z bombami s silno detonacijo vzdramil ljubljansko me\u0161\u010danstvo, ko je Kogoj razgla\u0161al ugla\u0161ene klavirje nedeljskih ljubiteljev in po svoje ve\u017ebal pevski zbor v operi.&#8221;<\/p>\n<p>Ob 130. obletnici rojstva Vena Pilona, slikarja, grafika in fotografa, v tokratni oddaji Spomini, pisma in potopisi uvr\u0161\u010damo Pilonove spomine na \u0161tudentska leta in prijatelje v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Berlinu in Firencah. Veno Pilon je po burnih letih v ruskem ujetni\u0161tvu in \u0161tudijskem obdobju \u2013 vse to je opisal v leta 1965 objavljeni avtobiografiji <a href=\"https:\/\/ars.rtvslo.si\/spored\/2026-09-20#spored-toggle-22400217\" data-mce-href=\"https:\/\/ars.rtvslo.si\/spored\/2026-09-20#spored-toggle-22400217\" data-mce- rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Na robu<\/a> \u2013 ve\u010dinoma \u017eivel v Parizu. Tam se je, potem ko se je skoraj v celoti odvrnil od slikarstva, najve\u010d ukvarjal z umetni\u0161ko in portretno fotografijo. Ob\u010dasno se je vra\u010dal v domovino, za dalj\u0161i \u010das v letih 1947 in 1948, ko je soustvarjal scenografijo za prvi slovenski celove\u010derni igrani film Na svoji zemlji. Odlomke iz Pilonove avtobiografije je izbral Tone Frelih, prebral jih je Pavle Ravnohrib, oddajo je re\u017eiral Bo\u0161tjan Vrhovec. \u2026.<\/p>\n<p>Jahja Haki je bil eden najvplivnej\u0161ih egiptovskih prozaistov 20. stoletja. Njegovo pisanje je tesno prepleteno z egiptovsko dru\u017ebo in kulturo; v svojih delih je pogosto raziskoval razli\u010dne kompleksne vidike egiptovske identitete, modernosti in vloge \u017eenske v dru\u017ebi. Novela Svetilka um H\u00e1\u0161im spada med avtorjeva najbolj znana dela in velja za enega temeljnih gradnikov moderne arabske knji\u017eevnosti. Literarni potret je pripravila Zarja Vr\u0161i\u010d, ki je novelo tudi prevedla. \u2026.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/65343029_ap_111121123769.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/65343029_ap_111121123769.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/65343029_ap_111121123769.jpg\" title=\"Mineva 100 let od rojstva pisatelja Roalda Dahla. Foto: AP\" alt=\"Mineva 100 let od rojstva pisatelja Roalda Dahla. Foto: AP\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tMineva 100 let od rojstva pisatelja Roalda Dahla. Foto: AP<\/p>\n<p>Septembrske Humoreske tega tedna namenjamo britanskemu pisatelju Roaldu Dahlu ob njegovi 110. obletnici rojstva. V dveh delih smo poslu\u0161ali zgodbo William in Mary, ki jo je dramatizirala Tesa Drev Juh, v dveh delih pa bo na sporedu tudi hudomu\u0161na zgodba \u017dupnikov konji\u010dek, v prevodu Ane Bari\u010d Moder in interpretaciji Gregorja \u010cu\u0161ina. \u2026.<\/p>\n<p>Jana Jur\u00e1\u0148ov\u00e1 je ve\u010dkrat nagrajena slova\u0161ka pisateljica, dramati\u010darka, esejistka, prevajalka, publicistka, urednica in zalo\u017enica se v svojem zavzetem in \u0161irokem delovanju posve\u010da zlasti problematiki spola in polo\u017eaju \u017eensk v dru\u017ebi, ki ju obravnava posebno ob\u010dutljivo in z ustvarjalno sve\u017eino. V svojem literarnem ustvarjanju zelo uspe\u0161no na\u010denja ne le spolne stereotipe, temve\u010d tudi slova\u0161ke mite in se z nemajhno ironijo loteva razstavljanja idealiziranih in poveli\u010danih podob velikih mo\u017e slova\u0161ke zgodovine. Odprto se opredeljuje do najbolj \u017ego\u010dih vpra\u0161anj novega tiso\u010dletja, predvsem povezanih z identitetami, ki jih konservativni srednjeevropski prostor zavra\u010da. Literarni ve\u010der je pripravila Diana Punger\u0161i\u010d, uredila ga je Tina Kozin.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\tLiterarne oddaje med 20. in 26. septembrom 2026<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNedelja, 20. september<br \/>Humoreska tega tedna \u2013 14.00 (Ars)Roald Dahl: \u017dupnikov konji\u010dek \u2013 1. del<br \/>Spomini, pisma in potopisi \u2013 19.30 (Ars)Veno Pilon: Na robu<br \/>Literarni portret \u2013 22.05 (Ars)Jahja Haki: Svetilka um H\u00e1\u0161im<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)Paul Carroll: Tiho\u017eitje<\/p>\n<p>Ponedeljek, 21 september<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)Lojze Zupanc: Zlato pod Blego\u0161em<br \/>Torek, 22. september<br \/>Literarni ve\u010der \u2013 21.00 (Ars) Jana Jur\u00e1\u0148ov\u00e1: Ni\u010dvrednicaLiterarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)Uro\u0161 Zupan: Skrivnostna podlaga<\/p>\n<p>Sreda, 23. september<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Pia Tafdrup: Oku\u017eba<br \/>\u010cetrtek, 24. september<br \/>Literarni ve\u010der \u2013 21.05 (Prvi)Francis Scott Key Fitzgerald: ob 100. obletnici rojstva<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Bardhyl Maliki: Pesmi<br \/>Petek, 25. september<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)Fran Mil\u010dinski: Upokojeni rodoljub<\/p>\n<p>Sobota, 26. september<br \/>Izbrana proza \u201318.00 (Ars)Gel\u010d Jontes: Mlekarica Johana \u2013 ob 120. obletnici rojstva<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Dai Weina: Eno samo cvetenje v temi<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Knji\u017eevni prevajalec, urednik, kritik in pisatelj Ale\u0161 Berger praznuje 80. jublej. Bil je urednik za prevodno knji\u017eevnost pri&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":234540,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,522,24354,24356,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-234539","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-kako-zveni-knjizevnost","tag-literarne-oddaje","tag-program-ars","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117305055067164234","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/234539","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=234539"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/234539\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/234540"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=234539"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=234539"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=234539"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}