{"id":23473,"date":"2026-03-13T07:05:10","date_gmt":"2026-03-13T07:05:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23473\/"},"modified":"2026-03-13T07:05:10","modified_gmt":"2026-03-13T07:05:10","slug":"so-tuji-delavci-upraviceni-do-tecaja-slovenscine-ali-vse-begunce-obravnavamo-enako","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23473\/","title":{"rendered":"So tuji delavci upravi\u010deni do te\u010daja sloven\u0161\u010dine? Ali vse begunce obravnavamo enako?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo<\/p>\n

Preverjali smo izjave kandidatov za poslance dr\u017eavnega zbora, ki so v MMC-jevih klepetih<\/a> bralcem odgovarjali na vpra\u0161anja v povezavi z migracijami. Bralce je zanimalo predvsem, kako v dru\u017ebo vklju\u010devati tuje delavce, ki predstavljajo vse ve\u010dji dele\u017e delovno aktivnega prebivalstva, ter kak\u0161no politiko bi kandidati zavzeli do ljudi, ki v dr\u017eavo vstopajo bodisi zakonito bodisi nezakonito in prihajajo z vojnih obmo\u010dij, iz dr\u017eav z omejeno politi\u010dno svobodo in te\u017ekimi \u017eivljenjskimi razmerami.<\/p>\n

\u0160tevilo nedovoljenih prehodov meja v EU-ju in Sloveniji v zadnjih dveh letih upada<\/p>\n

Lani je \u017ee drugo leto zapored \u0161tevilo nezakonitih prehodov meja upadlo tako v Evropski uniji kot v Sloveniji. Slovenska policija je leta 2025 obravnavala 28.200 nedovoljenih vstopov v dr\u017eavo, kar je za skoraj 40 odstotkov manj kot leta 2024 (46.192) in ve\u010d kot pol manj v primerjavi z letom 2023 (60.587).<\/p>\n

Podobno ka\u017eejo podatki Evropske agencije za mejno in obalno stra\u017eo Frontex. \u0160tevilo odkritih nezakonitih prehodov evropskih meja se je lani v primerjavi s predlani zmanj\u0161alo za ve\u010d kot \u010detrtino. Zunanje meje EU-ja je leta 2025 pre\u010dkalo pribli\u017eno 178.000 prebe\u017enikov, kar je manj kot polovica v primerjavi z letom 2023 (380.000).<\/p>\n

Dan Juvan (Levica in Vesna) je na vpra\u0161anje, kako ocenjuje trenuten pristop EU-ja glede ilegalnih migracij odgovoril<\/a>, da “\u010de EU ne bo nastopil proti vojni in za mir oziroma bo v razmerju do ZDA igral hlap\u010devsko vlogo, \u010de ne bo skupaj z drugimi dr\u017eavami odgovarjal na podnebne te\u017eave, bo migracij v prihodnje \u0161e ve\u010d”.<\/p>\n

Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki deluje pod okriljem Zdru\u017eenih narodov, med najpogostej\u0161imi razlogi za mednarodne migracije navaja iskanje dela, beg pred vojno in nasiljem, vedno ve\u010d ljudi be\u017ei tudi pred posledicami podnebnih sprememb, najve\u010dkrat pa svoje domove zapu\u0161\u010dajo zaradi kombinacije omenjenih dejavnikov. Dan po napadu na Iran je organizacija v sporo\u010dilu za javnost opozorila, da bo zaradi novih napetosti na Bli\u017enjem vzhodu \u0161e ve\u010d dru\u017ein prisiljenih, da zapustijo svoje domove. Po podatkih IOM-a je v regiji zaradi vojn, nasilja in nesre\u010d \u017ee ve\u010d kot 19 milijonov notranje razseljenih ljudi, njihov polo\u017eaj pa se bo \u0161e poslab\u0161al. Po podatkih visokega komisarja ZN za begunce v povpre\u010dju dve tretjini vseh beguncev obi\u010dajno zato\u010di\u0161\u010de poi\u0161\u010de v sosednjih dr\u017eavah.<\/p>\n

V Sloveniji so bili med tistimi, ki so lani nezakonito pre\u010dkali mejo, najpogosteje obravnavani dr\u017eavljani Afganistana, Egipta, Banglade\u0161a in Maroka. \u0160tevilo Palestincev, ki so izrazili namero podaje pro\u0161nje za mednarodno za\u0161\u010dito, je bilo relativno nizko, skupaj 820, a se je njihovo \u0161tevilo opazno pove\u010dalo v primerjavi z letom 2024, ko je namero za pridobitev azila izrazilo 278 Palestincev. Podatki policije leto\u0161njega januarja ka\u017eejo, da je pro\u0161njo za mednarodno za\u0161\u010dito pri nas podalo 142 dr\u017eavljanov Sudana, medtem ko jih v lanski januarski statistiki ni bilo zaznati. Na drugi strani je mo\u010dno upadlo \u0161tevilo pro\u0161enj sirskih dr\u017eavljanov, leta 2024 jih je namero izrazilo skoraj 15 tiso\u010d, lani manj kot 1500. <\/p>\n

Slovenija med dr\u017eavami, ki ugodijo manj kot 10 odstotkom prosilcev za azil<\/p>\n

Kandidat za poslanca Miha Kordi\u0161 je v MMC-jevem klepetu<\/a> zapisal, da je “pravica do azila, \u010de se ne motim, omejena bolj kot v kateri koli drugi evropski dr\u017eavi”.<\/p>\n

Kot je za MMC pojasnil Miha Bla\u017ei\u010d iz Ambasade Rog je Slovenija res na repu Evropske unije po \u0161tevilu obravnavanih pro\u0161enj za mednarodno za\u0161\u010dito, prav tako tudi po \u0161tevilu odobrenih pro\u0161enj. Temu pritrjujejo tudi podatki Eurostata, ki ka\u017eejo, da je bila Slovenija leta 2024 med dr\u017eavami, ki so v kon\u010dnih odlo\u010dbah mednarodno za\u0161\u010dito zagotovile manj kot 10 desetim odstotkom prosilcev.<\/p>\n

Poljska med dr\u017eavami z najve\u010d begunci iz Ukrajine<\/p>\n

Zmago Jelin\u010di\u010d je v klepetu zapisal<\/a>, da bi morala Slovenija “ravnati kot Poljska in ne sprejeti nobenega migranta”.<\/p>\n

Na Poljskem je lani \u017eivelo skoraj milijon Ukrajincev, kar jo uvr\u0161\u010da med dr\u017eave z najve\u010d begunci v Evropi. Dr\u017ei pa, da je Poljska lani napovedala, da ne bo vklju\u010dena v mehanizem evropskega migracijskega pakta, namenjenega preme\u0161\u010danju migrantov iz bolj v manj obremenjene dr\u017eave \u010dlanice. Prav tako Poljska ni sodelovala v obveznih kvotah EU-ja za prerazporeditev prebe\u017enikov po migrantski krizi iz leta 2015, a je kasneje Sodi\u0161\u010de EU-ja ugotovilo, da je skupaj s \u010ce\u0161ko in Mad\u017earsko kr\u0161ila pravo EU-ja. Ve\u010dina beguncev na Poljskem tako prihaja iz sosednje Ukrajine, in ne iz Afrike ali Bli\u017enjega vzhoda.<\/p>\n

Druga\u010dna obravnava beguncev iz Ukrajine in drugih delov sveta<\/p>\n

Boris \u017dulj iz koalicije Alternativa za Slovenijo je v MMC-jevem klepetu<\/a> zapisal, da smo doslej v Sloveniji obravnavali begunce “po svojem politi\u010dnem okusu” in da “ukrajinske begunce obravnavamo druga\u010de kot pribe\u017enike z drugih vojnih obmo\u010dij”.<\/p>\n

Bla\u017ei\u010d iz Ambasade Rog meni, da izjava dr\u017ei, in dodaja, da so bili begunci iz Ukrajine obravnavani po druga\u010dnem postopku. “Lahko so legalno pripotovali v Slovenijo in v druge dr\u017eave Evropske unije ter tukaj zaprosili za za\u0161\u010dito in jo takoj tudi dobili, brez vseh teh dolgotrajnih postopkov. Brez dvoma dr\u017ei, da so bila zanje vzpostavljena druga merila kot npr. za begunce z drugih vojnih obmo\u010dij. A to \u0161e ne pomeni, da je ukrajinskim beguncem “zelo lahko” in da je zanje popolnoma poskrbljeno, dale\u010d od tega. Tudi ukrajinski begunci, ki \u017eelijo ostati, morajo zaprositi za azil, kar pomeni, da jih \u010dakajo isti postopki in da se spoprijemajo s podobnimi te\u017eavami kot drugi prosilci za azil,” pojasni Bla\u017ei\u010d in doda, da resda dvojni standardi obstajajo, a to \u0161e ne pomeni, da gre za skupino ljudi, ki je v na\u0161i dru\u017ebi na kakr\u0161en koli na\u010din privilegirana.<\/p>\n

Miha Kordi\u0161 iz stranke Mi, socialisti! je zapisal, da “dr\u017eava prebe\u017enikom ne pomaga, obi\u010dajno so psihi\u010dno popolnoma uni\u010deni, v kremplje jih dobijo kriminalne tolpe, pogoste so zlorabe drog in alkohola”.<\/p>\n

Ljudje, ki prihajajo z vojnih obmo\u010dij ali z obmo\u010dij, kjer je zelo veliko nasilja, so pogosto travmatizirani, za njimi je te\u017eka pot, prvemu delu izjave pritrdi Miha Bla\u017ei\u010d. Glede izpostavljenosti prebe\u017enikov kriminalu in mamilom pa opa\u017ea, da se je stanje v zadnjih letih nekoliko popravilo. “Prosilci za azil zdaj hitreje dobijo dovoljenje za delo kot prej, imajo mo\u017enost delati, s \u010dimer se jim odpre ve\u010d mo\u017enosti vklju\u010devanja v dru\u017ebo,” pojasni Bla\u017ei\u010d. “Ljudje, ki so dolgo v azilnem sistemu, nimajo dostopa do trga dela, se ne morejo vseliti v svoja stanovanja in si ustvariti svojega \u017eivljenja, tako seveda postanejo lahke tar\u010de teh zdru\u017eb, drog itn. Z delom pa se jim omogo\u010di neka alternativa, vklju\u010ditev v dru\u017ebo, niso ve\u010d odvisni od drugih mre\u017e.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNara\u0161\u010danje \u0161tevila tujih delavcev<\/p>\n

Eden od bralcev je v MMC-jevem klepetu ve\u010d predstavnikov strank vpra\u0161al, kako gledajo na pove\u010danje zakonitega priseljevanja tuje delovne sile in ali menijo, da bi morali tovrstno priseljevanje v prihodnje zamejiti. Jernej \u0160tromajer iz stranke SD sicer ni podal konkretnega odgovora na vpra\u0161anje, je pa zapisal<\/a>, da je “v Sloveniji \u017ee zdaj veliko tujih delavcev in \u017eal smo v preteklosti bili pri\u010da primerom, ko je prihajalo do velikih zlorab njihovih pravic in dostojanstva”.<\/p>\n

Skupno je trenutno v Sloveniji delovno aktivnih skoraj milijon prebivalcev, pri \u010demer opazno nara\u0161\u010da \u0161tevilo tujih delavcev. Po podatkih Statisti\u010dnega urada RS se je dele\u017e tujih dr\u017eavljanov med delovno aktivnim prebivalstvom (brez kmetov) s 15,8 odstotka v letu 2024 lani pove\u010dal na 16,1 odstotka. \u010ce je bil leta 2020 dele\u017e tujih dr\u017eavljanov okoli 11 odstotkov, pa bi se po navedbah ministrstva za delo lahko leta 2030 dvignil \u017ee nad 25 odstotkov.<\/p>\n

Prav tako dr\u017ei navedba, da smo bili v preteklosti pri\u010da primerom, ko je prihajalo do zlorab tujih delavcev. Lani je oddaja Tar\u010da poro\u010dala o zlorabah filipinskih delavcev<\/a>. Maja lani je tudi Zavod RS za zaposlovanje na svoji spletni strani opozoril, da se ob nara\u0161\u010dajo\u010dem \u0161tevilu delovnih migracij tujci znotraj EU-ja spopadajo z delovnim izkori\u0161\u010danjem, prisilnim delovanjem v kriminalnih dejavnostih in prisilnim bera\u010denjem. “Vse pogosteje so \u017ertve trgovine z ljudmi mo\u0161ki, zlasti za namen delovnega izkori\u0161\u010danja v gradbeni\u0161tvu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. \u017dal so aktualna gibanja v Evropski uniji in tudi \u0161ir\u0161e pokazali, da se ta pojav ne zmanj\u0161uje, ampak se nenehno prilagaja in spreminja oblike delovanja, \u017ertve teh zlorab pa velikokrat delajo in bivajo v povsem nehumanih, \u010dloveku nevrednih razmerah,” so zapisali na ZRSZ-ju.<\/p>\n

Po navedbah notranjega ministrstva prihaja predvsem do izkori\u0161\u010danja delavcev iz azijskih dr\u017eav. “Regionalni trendi ka\u017eejo ve\u010djo rekrutacijo ljudi iz Nepala, Pakistana, Banglade\u0161a, Filipinov, Indije in drugih azijskih dr\u017eav za delo v dr\u017eavah srednje in ju\u017ene Evrope. Tovrstne migracije sicer pove\u010dujejo ponudbo delovne sile, v praksi pa to pomeni, da so nekateri delavci zaradi svoje ranljivosti prisiljeni sprejeti tudi ne\u010dlove\u0161ke delovne razmere,” so zapisali. <\/p>\n

Delodajalec mora zagotoviti 80 ur te\u010daja sloven\u0161\u010dine<\/p>\n

Miha Kordi\u0161 pa je med odgovori poudaril, da bi morali delodajalci vsakega tujega delavca obvezno nau\u010diti slovenskega jezika v sklopu delovnega \u010dasa in brezpla\u010dno.<\/p>\n

Z Zavoda RS za zaposlovanje so pojasnili, da je tujec na podlagi la\u017ejega zaposlovanja lahko zaposlen na podlagi potrdila o vlo\u017eeni pro\u0161nji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda do pravnomo\u010dne odlo\u010ditve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja. “Po zaposlitvi tujca mora delodajalec v prvih \u0161estih mesecih po nastopu dela v okviru delovnega \u010dasa in brezpla\u010dno za tujca zagotoviti udele\u017ebo v javnoveljavnem izobra\u017eevalnem programu za odrasle za u\u010denje slovenskega jezika v trajanju najmanj 80 ur. O tej obveznosti mora delodajalec ob nastopu dela tujca pisno obvestiti v tujcu razumljivem jeziku.”<\/p>\n

Kak\u0161no vlogo bi morala pri zaposlovanju tujcev zavzeti dr\u017eavne institucije?<\/p>\n

Klemen Gro\u0161elj (Prerod) pa je zapisal<\/a>, da v stranki nasprotujejo nadaljevanju sedanjih praks, ko je zaposlovanje tujih delavcev v ve\u010dini prepu\u0161\u010deno razli\u010dnim agencijam. “Dr\u017eava mora imeti prek svojih agencij, Zavoda RS za zaposlovanje, CSD-jev in diplomatske mre\u017ee nadzor nad tem, kdo in pod kak\u0161nimi pogoji vstopa v Slovenijo, tu prebiva in dela.”<\/p>\n

Zaposovanja tujih delavcev preko agencij ureja zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. V Delavski svetovalnici poudarjajo, da so nedvomno privr\u017eenci neposrednega zaposlovanja pri delodajalcu. “Ne nazadnje imamo \u0161e vedno vse preve\u010d primerov, kjer delavci leta delajo pri “uporabniku” prek razli\u010dnih agencij zgolj zato, ker lahko uporabnik bilan\u010dno prika\u017ee, da ima ni\u017eji stro\u0161ek dela. Je pa treba izpostaviti \u0161e eno, vse ve\u010djo problematiko, in sicer, da se med tuje delavce, \u0161e posebej iz dr\u017eav, kot so Indija, Banglade\u0161, Nepal, Egipt, in delodajalce poleg razli\u010dnih agencij \u2013 tudi iz dr\u017eav njihovega izvora \u2013 vrinja vse ve\u010d “posrednikov”. Posledi\u010dno pa ti delavci vsakemu \u010dlenu v tej verigi, vse do delodajalca, pla\u010dajo veliko denarja, kar ni ni\u010d drugega kot oderu\u0161tvo in nezakonita “poslovna praksa”,” so opozorili. V Delavski svetovalnici se strinjajo s stali\u0161\u010dem, da bi morala nadzor nad zaposlovanjem tujcev prevzeti dr\u017eava. A so obenem opozorili, da bi morala dr\u017eava v tem primeru tudi zagotoviti primerne kadre in operativne zmogljivosti. Predvsem pa bi morala po njihovem mnenju izvajati nadzor nad delodajalci in iz postopka zaposlovanja sproti izklju\u010devati slabe delodajalce.<\/p>\n

Zavod RS za zaposlovanje smo vpra\u0161ali, kak\u0161na je njegova vloga pri zaposlovanju tujcev. Pojasnili so, da so med drugim pristojni za izdajo dovoljenj za sezonsko delo, za izdajo soglasij k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU-ja ter za izdajo potrdil o pravo\u010dasno vlo\u017eenih pro\u0161njah za podalj\u0161anje dovoljenj za sezonsko delo. Na Zavodu sicer \u017ee nekaj let opa\u017eajo razhajanja med ponudbo in povpra\u0161evanjem na trgu dela, saj je stopnja zaposlenosti v Sloveniji \u017ee nekaj \u010dasa zelo visoka, kar pomeni, da v dolo\u010denih panogah kadrov primanjkuje.<\/p>\n

“Delovne migracije so realnost celotne \u0161ir\u0161e regije, zato je nujno sinergijsko delovanje. Skladno s sprejeto Strategijo vklju\u010devanja tujcev, ki niso dr\u017eavljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in dru\u017ebeno \u017eivljenje Slovenije, je treba tujcem zagotoviti ustrezno integracijo. Na slovenski trg dela je treba na\u010drtno privabljati strokovni kader in kader za poklice, ki so deficitarni, predvsem s podro\u010dja zdravstva in socialnega varstva.”<\/p>\n

Kot so pojasnili, zato doma in v tujini od leta 2024 intenzivno prirejajo razli\u010dne zaposlitvene dogodke. “Pomemben poudarek je na mednarodnih dejavnostih, kot so sejmi “\u017divljenje in delo v Sloveniji”, da bi privabili kadre iz tujine, predvsem za podro\u010dja zdravstva, socialnega varstva in za odpravo posledic naravnih nesre\u010d. Zavod si prizadeva izbolj\u0161ati obve\u0161\u010denost tujih delavcev o delovnih pravicah in postopkih ter predvsem krepiti varne migracije,” so zapisali. Ob iskanju tujih delavcev hkrati tudi informirajo delodajalce in jim nudijo podporo pri zaposlovanju tujih delavcev iz tretjih dr\u017eav. “Delavci iz EU-ja in tretjih dr\u017eav predstavljajo vse pomembnej\u0161i dele\u017e delovno aktivnega prebivalstva. Zato je treba ozave\u0161\u010dati vse dele\u017enike na trgu dela o pomenu delovnih migracij in za\u0161\u010diti delavcev migrantov, da s svojimi dejavnostmi krepijo zavedanje o tem, da imajo delavci migranti enake pravice in enako obravnavo kot doma\u010di delavci, in jim v okviru svojih pristojnosti omogo\u010dajo uspe\u0161no vklju\u010ditev v dru\u017ebo in zmanj\u0161ujejo mo\u017enost njihovega izkori\u0161\u010danja in morebitnih zlorab na delovnem mestu,” so zapisali. <\/p>\n

Za u\u010dinkovito upravljanje delovnih migracij pa bo po njihovem treba \u0161e bolj okrepiti sodelovanje z drugimi institucijami. “Eden osrednjih ukrepov na tem podro\u010dju je okrepitev informiranja delavcev v izvornih dr\u017eavah in izbolj\u0161anje njihovega dostopa do informacij o pravicah iz delovnega razmerja in uveljavljanja drugih \u017eivljenjsko pomembnih pravic, postopkih zaposlovanja, zakonodaji ipd. na na\u010din, ki bo delavcem razumljiv,” so \u0161e zapisali.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: BoBo Preverjali smo izjave kandidatov za poslance dr\u017eavnega zbora, ki so v MMC-jevih klepetih bralcem odgovarjali na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":23474,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1946,3140,37,38,64,63,8739],"class_list":{"0":"post-23473","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-migracije","9":"tag-prebezniki","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenscina","12":"tag-svet","13":"tag-world","14":"tag-zaposlovanje-tujcev"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116220600290425890","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23473","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23473"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23473\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23474"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23473"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23473"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23473"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}