{"id":23821,"date":"2026-03-13T12:50:07","date_gmt":"2026-03-13T12:50:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23821\/"},"modified":"2026-03-13T12:50:07","modified_gmt":"2026-03-13T12:50:07","slug":"prizanesi-vsaj-zenskam-ki-imajo-otroke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23821\/","title":{"rendered":"Prizanesi vsaj \u017eenskam, ki imajo otroke"},"content":{"rendered":"

V 60. in 70. letih preteklega stoletja je z nafto bogati Iran do\u017eivljal veliko gospodarsko rast (med letoma 1960 in 1979 je bila povpre\u010dna letna iranska gospodarska rast 9,1 odstotka). Dr\u017eavi je vladal \u0161ah Mohamed Reza Pahlavi, ki je bil velik zaveznik ZDA in si je prizadeval, da bi Iran postal \u010dim bolj podoben Zahodu. \u010ceprav je bil veren \u0161iitski musliman, je na \u0161iitsko duhov\u0161\u010dino gledal kot na oviro za modernizacijo\u00a0Irana.<\/p>\n

Mladi in nepismeni Iran: islamska revolucija leta 1979<\/p>\n

\u0160ahov Iran je bil v 70. letih dr\u017eava, kjer je bila skoraj polovica prebivalstva nepismenega, 60 odstotkov prebivalstva pa so predstavljali mlaj\u0161i od 30 let. To so bila tudi leta, ko je Iran do\u017eivljal verski preporod, na \u010delu katerega so bili politi\u010dno aktivni konservativni duhovniki, kot je bil veliki ajatola Ruholah Homeini. Ta je moral zaradi svojega nasprotovanja\u00a0\u0161ahu\u00a0v izgnanstvo. V Iran se je vrnil leta 1979 iz Francije.<\/p>\n

Islamski fundamentalisti so zagovarjali vrnitev k tradiciji in kritizirali \u0161ahove poskuse modernizacije dru\u017ebe. Najve\u010d podpore so dobili med mladimi Iranci, ki so bili tudi klju\u010dno gonilo islamske revolucije leta 1979. Zmaga islamistov v Iranu je dala zagon tudi islamistom v drugih delih islamskega sveta. Islamska revolucija \u00a0v Iranu je imela torej svetovnozgodovinske posledice.<\/p>\n

Poskusi izvoza islamske revolucije v tujino<\/p>\n

Islamski radikalci, ki so prevzeli oblast v Iranu, so v 80. letih utrdili svojo oblast. Njihove oblasti ni ogrozila niti iransko-ira\u0161ka\u00a0vojna\u00a0med letoma 1980 in 1989, prej nasprotno, verjetno ji je celo koristila. Vojna se je za\u010dela z napadom Iraka, ki ga je tedaj vodil Sadam Husein.<\/p>\n

\"Iran<\/p>\n

Iran je od septembra 1941 do februarja 1979 vodil \u0161ah Mohamed Reza Pahlavi (dal si je tudi naslova \u0161ahan\u0161ah, tj. kralj kraljev, in arjamehr, tj. lu\u010d Arijcev). \u0160ahova oblast se je v zadnjem obdobju vladavine soo\u010dala z mno\u017ei\u010dnimi protesti (leta 1978 je \u0161ah zaradi tega razglasil izredne razmere oziroma vojno stanje), ki so dosegli vrh z islamsko revolucijo februarja 1979. Strmoglavljeni \u0161ah, ki je bolehal za rakom, je zbe\u017eal v ZDA, kjer mu je takratni predsednik Jimmy Carter dal politi\u010dni azil. Novembra 1979 so v ameri\u0161ko veleposlani\u0161tvo vdrli mladi islamisti\u010dni \u0161tudenti (na fotografiji) in vzeli za talce uslu\u017ebence na veleposlani\u0161tvu. Od ZDA so zahtevali izro\u010ditev \u0161aha. \u0160tudenti so talce izpustili \u0161ele 20. januarja 1980, potem ko je novi predsednik ZDA postal republikanec Ronald Reagan.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Po drugi strani pa je veliki ajatola Homeini hotel \u017ee leta 1979 islamsko revolucijo izvoziti tudi v sosednji Irak, kjer je sunitska manj\u0161ina vladala \u0161iitski ve\u010dini. Po nekaterih podatkih je Iran zaradi vojne izgubil do pol milijona vojakov.<\/p>\n

Poboj na tiso\u010de politi\u010dnih zapornikov<\/p>\n

Leta 1988 je veliki ajatola Homeini, ki je imel v islamisti\u010dnem Iranu v rokah \u0161karje in platno do svoje smrti leta 1989, dal ukaz za poboj na tiso\u010de politi\u010dnih zapornikov: \u0161lo je za pripadnike levi\u010darskih skupin, kot so bili levi\u010darsko usmerjeni islamisti, socialisti in komunisti.<\/p>\n

Proti pobojem politi\u010dnih nasprotnikov je bil veliki ajatola Husein Ali Montazeri, ki je sprva veljal za Homeinijevega naslednika, nato pa za\u010del med drugim nasprotovati izvozu iranske islamske revolucije in protiameri\u0161ki politiki. Leta je 1988 napisal pismo Homeiniju, v katerem je nasprotoval poboju zaprtih politi\u010dnih nasprotnikov in ga rotil, naj prizanese vsaj zaprtim \u017eenskam, ki imajo otroke.<\/p>\n

Teokratski sistem: avtoritarna vladavina islamskih duhovnikov<\/p>\n

Homeini Montazerija, ki je tudi nasprotoval Homeinijevem pozivu muslimanom, naj ubijejo britansko-indijskega pisatelja Salmana Rushdieja, ni usli\u0161al, ampak ga je odstranil z oblastnih polo\u017eajev. Leta 1997 je dal ajatola Ali Hamenej Montazerija v hi\u0161ni pripor. Montazeri\u00a0je\u00a0umrl decembra 2009.<\/p>\n

\"Leta<\/p>\n

Leta 1979 je nastala iranska revolucionarna garda (na fotografiji njeni pripadniki v Teheranu maja 1979), glavna opora novi islamisti\u010dni oblasti. Iranska revolucionarna garda se je v poznej\u0161ih desetletjih \u0161e okrepila.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Islamisti so po prevzemu oblasti leta 1979 oblikovali teokratski sistem, v katerem so glavno vlogo dobili duhovniki. Na \u010delu dr\u017eave je vrhovni voditelj (uradno po ustavi imenovan samo voditelj \u2013 rahbar po iransko).<\/p>\n

Na \u010delu klerikalnega Irana je vrhovni voditelj<\/p>\n

Vrhovni voditelj mora biti duhovnik (najprej je bil pogoj, da mora biti vrhovni voditelj veliki ajatola, a ker Ali Hamenej ni imel tega verskega naslova, so pogoje omilili). Ta ima med drugim nadzor nad vojsko, mediji in pravosodjem. Je nekak\u0161en\u00a0predsednik dr\u017eave in vrhovni verski vodja hkrati.<\/p>\n

Uradno ima Iran tudi predsednika dr\u017eave, ki je v bistvu le predsednik vlade. Predsednika Iranci izvolijo na volitvah, ki pa so zelo omejene, ker je pomembno, kdo lahko kandidira na teh volitvah. To velja tudi za kandidata na volitvah za iranski parlament \u2013 mad\u017elis.<\/p>\n

Svet varuhov: institucija, ki ohranja avtoritarni sistem<\/p>\n

Sito za kandidate ima v rokah svet varuhov, 12-\u010dlanski organ, ki ima med drugim veto na odlo\u010ditve parlamenta in nadzoruje volitve, torej je tudi nekak\u0161na dr\u017eavna volilna komisija. Polovico \u010dlanov sveta varuhov imenuje vrhovni voditelj in jih lahko kadarkoli odpokli\u010de.<\/p>\n

\"Leta<\/p>\n

Leta 1980 je islamsko republiko Iran napadel Irak pod vodstvom Sadama Huseina. To je bil za\u010detek osemletne vojne, ki je na obeh straneh zahtevala na sto tiso\u010de \u017eivljenj. Nekateri so prepri\u010dani, da je ta vojna okrepila novo islamisti\u010dno oblast v Iranu in da bo podoben u\u010dinek imela tudi leto\u0161nja vojna proti Iranu. Na fotografiji: iranski vojaki v \u010dasu iransko-ira\u0161ke vojne leta 1986.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Drugo polovico imenuje vodja iranskega pravosodja, potrditi pa jih mora mad\u017elis. A ker vodjo iranskega pravosodja imenuje vrhovni voditelj, to pomeni, da ima vrhovni\u00a0voditelj dejansko v rokah vso izbiro in imenovanje\u00a0vseh 12 \u010dlanov sveta varuhov. Gre torej za nekak\u0161en za\u010daran krog, nad katerem bdi vrhovni voditelj.<\/p>\n

Stari vrhovni voditelj vpliva na izbiro novega voditelja<\/p>\n

Svet varuhov tudi odlo\u010di, kdo lahko kandidira za zbor strokovnjakov, ki ga sestavlja 88 duhovnikov in ki izbere vrhovnega voditelja. Zbor strokovnjakov izvolijo volivci, a tudi tukaj ima seveda glavno vlogo nadzora oz. besedo pri tem, kdo je lahko v zboru strokovnjakov, vrhovni voditelj. \u0160e \u017eive\u010di vrhovni voditelj v bistvu tako tudi dolo\u010di, kak\u0161na bo usmeritev iranske dr\u017eave po njegovi smrti.<\/p>\n

Zato seveda ni presene\u010denje, da je zbor strokovnjakov za novega iranskega voditelja izbral Mod\u017etaba Hameneja, sina ubitega Alija Hameneja, saj je ta izbral \u010dlane zbora strokovnjakov.<\/p>\n

Omejena in nadzorovana volilna pravica<\/p>\n

\u010ceprav imajo Iranci volilno pravico, sistem nadzora nad tem, kdo lahko sploh kandidira, to pravico izjemno omejuje. Gre za demokrati\u010dno kuliso, za katero vlada konservativna islamska duhov\u0161\u010dina. Iran je tako avtoritarna klerikalna dr\u017eava.<\/p>\n

\"Veliki<\/p>\n

Veliki ajatola Husein (tudi Hosein) Ali Montazeri (na fotografiji) je najprej veljal za naslednika velikega ajatole Ruholaha Homeinija, a se je z njim politi\u010dno raz\u0161el in padel v njegovo nemilost. Po smrti Homeinija je tako leta 1989 novi vrhovni voditelj postal ajatola Ali Hamenej.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Po nekaterih podatkih je v 93-milijonskem Iranu do 300 tiso\u010d duhovnikov. Za primerjavo: na svetu naj bi bilo nekaj ve\u010d kot 400 tiso\u010d katoli\u0161kih duhovnikov, pri \u010demer je katolikov na svetu okoli 1,4 milijarde.<\/p>\n

Protesti, ki so vedno zadu\u0161eni v krvi<\/p>\n

V sistemu, kjer so volitve strogo nadzorovane, je eden od na\u010dinov izra\u017eanja nezadovoljstva z versko diktaturo protest. A vsi protesti, od leta 1999 naprej, so bili zadu\u0161eni z nasiljem. Zato ne presene\u010da, da nekateri \u2013 \u0161e zlasti Iranci v izgnanstvu \u2013 vidijo re\u0161itev v voja\u0161kem posegu od zunaj. \u00a0<\/p>\n

Trdna opora islamisti\u010dni oblasti je iranska revolucionarna garda (uradno vojska varuhov), katere del so tudi basid\u017ei, paravoja\u0161ke skupine, ki so v prvih vrstah zatiranja protestov (najbolj krvavo so basid\u017ei zatrli upor januarja letos, ko naj bi pobili ve\u010d tiso\u010d protestnikov). Skupaj imajo mule pod oro\u017ejem ve\u010d kot milijon ljudi \u2013 sem so v\u0161teti tako pripadniki revolucionarne garde kot redne vojske.<\/p>\n

Ne zdi se, da sku\u0161a Trump spremeniti sistem v Iranu<\/p>\n

Vpra\u0161anje je, ali si ZDA in Izrael z napadi na Iran v resnici prizadevata za menjavo oblasti. Verjetno bi bil Donald Trump zadovoljen \u017ee s tem, da bi Iranu \u0161e vedno vladali duhovniki, a ta oblast ne bi bila ve\u010d sovra\u017ena do Washingtona.<\/p>\n

Nenazadnje teokratske te\u017enje niso zgolj iranska posebnost, konservativni protestantski evangelijski verski voditelji imajo na primer velik vpliv nad republikansko bazo, ki je trdna opora Donaldu\u00a0Trumpu. Bi bilo ameri\u0161kim evangelijskim voditeljem v\u0161e\u010d, \u010de bi se Iran iz teokratske dr\u017eave spremenil v zelo sekularno dr\u017eavo?<\/p>\n

Islamska revolucija v Iranu je v naslednjih desetletjih okrepila islamski radikalizem po vsem islamskem svetu. Del te zgodbe je tudi islamisti\u010dni oziroma d\u017eihadisti\u010dni terorizem. Islamska revolucija je bila prelomna tudi zato, ker se je zgodila v \u010dasu hladne vojne \u2013 merjenja mo\u010di med komunisti\u010dnim in kapitalisti\u010dnim svetom \u2013, a je obenem nasprotovala tako prvemu (ki je bil \u017ee s svojim ateizem ideolo\u0161ki protipol politi\u010dnemu islamu) kot drugemu.<\/p>\n

Politi\u010dni islam iranskega tipa ni samo vplival na islamski svet, krepitev povezav med vero in politiko po letu 1979 lahko vidimo tudi drugje, na primer v Rusiji, nekdaj jedru protiverske komunisti\u010dne Sovjetske zveze, kjer je pravoslavna cerkev opora vladavini Vladimirja Putina, v ZDA, kjer so konservativni evangelijski kristjani postali ideolo\u0161ko jedro republikanske stranke, ali v Indiji, kjer vlada hindujska Indijska ljudska stranka (BJP) Narendra Modija.<\/p>\n

V zgornji galeriji fotografij vidimo Putina in moskovskega patriarha Kirila, Donalda Trumpa, obkro\u017eenega z evangelijskimi verskimi voditelji s Paulo White-Caine (ta je uradno Trumpova duhovna svetovalka) na \u010delu ter Modija s hindujskimi sve\u010deniki.<\/p>\n

Nejasno je, kak\u0161na so razmerja mo\u010di v iranski dru\u017ebi<\/p>\n

Vpra\u0161anje je tudi, kak\u0161no je sploh razmerje mo\u010di med zagovorniki in nasprotniki verske diktature islamskih duhovnikov. Po nekaterih ocenah avtoritarni klerikalni sistem podpira od 20 do 30 odstotkov prebivalstva Irana, nasprotuje pa mu od 60 do 80 odstotkov. A to so bolj ali manj le ugibanja.<\/p>\n

Dejstvo pa je, da imajo podporniki sistema v svojih rokah oro\u017eje, nasprotniki pa ne. Nasprotniki avtoritarnega klerikalnega sistema so tudi razdeljeni glede cilja \u2013 nekateri si \u017eelijo sekularno dr\u017eavo, drugi vrnitev monarhije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V 60. in 70. letih preteklega stoletja je z nafto bogati Iran do\u017eivljal veliko gospodarsko rast (med letoma…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":23822,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[10005,10007,333,5607,10009,10008,6649,10006,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-23821","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-ajatola-ali-hamenei","9":"tag-ajatola-homeini","10":"tag-iran","11":"tag-iranska-revolucionarna-garda","12":"tag-islam","13":"tag-islamisti","14":"tag-islamska-revolucija","15":"tag-ruholah-homeini","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-svet","19":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116221956940181024","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23821","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23821"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23821\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23822"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23821"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23821"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23821"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}