{"id":23979,"date":"2026-03-13T15:32:09","date_gmt":"2026-03-13T15:32:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23979\/"},"modified":"2026-03-13T15:32:09","modified_gmt":"2026-03-13T15:32:09","slug":"anne-applebaum-pred-napadom-na-iran-trump-ocitno-ni-razumel-tveganj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/23979\/","title":{"rendered":"Anne Applebaum: Pred napadom na Iran Trump o\u010ditno ni razumel tveganj"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67026438.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67026438.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67026438.jpg\" title=\"Anne Applebaum je zgodovinarka, novinarka ameri\u0161ke revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America. Foto: Osebni arhiv\" alt=\"Anne Applebaum je zgodovinarka, novinarka ameri\u0161ke revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America. Foto: Osebni arhiv\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tAnne Applebaum je zgodovinarka, novinarka ameri\u0161ke revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America. Foto: Osebni arhiv<\/p>\n<p>Minevata dva tedna od ameri\u0161ko-izraelskega napada na Iran, kar je v konflikt pahnilo ve\u010dji del regije. Voja\u0161ka akcija je prekinila pogajanja o iranskem jedrskem programu, posledice pa \u010duti tudi preostanek sveta.<\/p>\n<p>Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump povodov za vojno nikoli ni prepri\u010dljivo pojasnil, niti ni pridobil soglasja ameri\u0161kega kongresa, kaj \u0161ele Zdru\u017eenih narodov. Zdi se, da \u0161e naprej seje kaos in ra\u010duna, da bo iz tega nekako iz\u0161el kot zmagovalec.<\/p>\n<p>O konfliktu na Bli\u017enjem vzhodu, odnosih med ZDA in Evropo, vojni v Ukrajini in o zdravju ameri\u0161ke demokracije pod Trumpom je ekskluzivno za Val 202 spregovorila Anne Applebaum. Zgodovinarka, novinarka ameri\u0161ke revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America je avtorica pred kratkim v sloven\u0161\u010dino prevedenega dela Avtokracija, d. d., slovenskim bralcem pa je na voljo tudi obse\u017ena knjiga Gulag, zgodovina sovjetskih tabori\u0161\u010d \u2013 zanjo je leta 2004 prejela Pulitzerjevo nagrado.<\/p>\n<p>Za\u010del bi z Iranom in napadi, ki so jih pred dvema tednoma za\u010dele ameri\u0161ke in izraelske sile. Napadi so se raz\u0161irili po regiji, posledice \u010duti ves svet. Koliko imajo Zdru\u017eene dr\u017eave nadzor nad to vojno?<\/p>\n<p>ZDA vojno nadzirajo v tem smislu, da izbirajo cilje bombardiranja in sprejemajo odlo\u010ditve. Vendar je skoraj napa\u010dno uporabljati besedo &#8220;nadzor&#8221; za to vojno, ker imajo ZDA zelo nejasne cilje. Ni jasno, kaj \u017eelijo dose\u010di. Ni jasno, kak\u0161ne posledice pri\u010dakujejo. Ni jasno niti, zakaj se je vojna sploh za\u010dela. Obstajajo razli\u010dne razlage: nekatere so povezane z jedrskim oro\u017ejem, druge z re\u017eimom, tretje z iranskimi balisti\u010dnimi raketnimi zmogljivostmi. Zdru\u017eene dr\u017eave so torej aktivne in sprejemajo odlo\u010ditve, vendar zaradi pomanjkanja jasnih ciljev zelo te\u017eko presojamo, kaj pravzaprav po\u010dnejo. V tem smislu je to zelo nenavadna vojna. Pravzaprav ena najbolj nenavadnih vojn, ki se jih lahko spomnim.<\/p>\n<p>Z iransko opozicijo imam stike \u017ee vrsto let. Poznam razli\u010dne dele tega gibanja. Vem, da je zelo raz\u0161irjeno in zelo globoko. Vem, da ljudje v Iranu resni\u010dno sovra\u017eijo re\u017eim. Poznam ljudi, ki so praznovali \u017ee prvi dan vojne, ko je bilo ubito vodstvo. Prijatelj mi je rekel: &#8220;To je najbolj\u0161i dan v mojem \u017eivljenju.&#8221; Zato razumem, kako globoka sta odpor in sovra\u0161tvo do re\u017eima. Skrbi pa me, da, kot ka\u017ee, Trumpova administracija ni imela nobenega stika niti z demokrati\u010dno opozicijo niti z monarhisti, z ljudmi okoli sina pokojnega \u0161aha ali s komer koli, ki bi lahko dosegel resni\u010dno spremembo.<\/p>\n<p>Anne Applebaum<\/p>\n<p>Kot ste omenili, manjkajo prepri\u010dljiva pojasnila o razlogih za vojno. Zato me zanima, ali menite, da je Trumpov o\u017eji krog resni\u010dno razumel dejanska tveganja?<\/p>\n<p>Morda so bili v Trumpovem o\u017ejem krogu ljudje, ki so tveganja razumeli, vendar jih o\u010ditno sam Trump ni razumel. Ena od presenetljivih stvari pri tej vojni je prav to, da se zdi, da so Trump in nekateri ljudje okoli njega presene\u010deni. Presene\u010deni so, da je re\u017eim zdr\u017eal tako dolgo. Presene\u010deni so, da je Iran sposoben napadati z brezpilotnimi letalniki, s katerimi lahko zadene ameri\u0161ka opori\u0161\u010da in druge cilje v dr\u017eavah Perzijskega zaliva.<\/p>\n<p>To se mi zdi zelo nenavadno, saj vem, da ima Iran zmogljivosti z droni, videla sem iranske drone, uporabljene v Ukrajini. Vem, kako se uporabljajo, spremljala sem razvoj vojne z brezpilotnimi letalniki v Ukrajini. Zdi se, da Trump sam ni razumel, kako zelo se je ta tehnologija spremenila in kako lahko zelo poceni oro\u017eje prelisi\u010di ali celo uni\u010di veliko dra\u017eje sisteme. Zdi se, da tega niso opazili ali pa niso razumeli. Ne vem, kako je to mogo\u010de, nimam dostopa do ameri\u0161kih obve\u0161\u010devalnih podatkov, CIA ne dela zame. Presene\u010dena sem, da so bili presene\u010deni.<\/p>\n<p>Ali obstaja nevarnost, da bi ta vojna na koncu okrepila iranski re\u017eim in pustila navadne ljudi v \u0161e slab\u0161em polo\u017eaju? Po podatkih ameri\u0161kih obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb, ki jih navaja Reuters, iranskim oblastem nikakor ne grozi zlom. Kak\u0161en je najverjetnej\u0161i izid za prebivalce Irana?<\/p>\n<p>Moja najve\u010dja skrb od samega za\u010detka vojne so bili ljudje v Iranu. Z iransko opozicijo imam stike \u017ee vrsto let. Poznam razli\u010dne dele tega gibanja. Vem, da je zelo raz\u0161irjeno in zelo globoko. Vem, da ljudje v Iranu resni\u010dno sovra\u017eijo re\u017eim. Poznam ljudi, ki so praznovali \u017ee prvi dan vojne, ko je bilo ubito vodstvo. Prijatelj mi je rekel: &#8220;To je najbolj\u0161i dan v mojem \u017eivljenju.&#8221; Zato razumem, kako globoka sta odpor in sovra\u0161tvo do re\u017eima. Skrbi pa me, da, kot ka\u017ee, Trumpova administracija ni imela nobenega stika niti z demokrati\u010dno opozicijo niti z monarhisti, z ljudmi okoli sina pokojnega \u0161aha ali s komer koli, ki bi lahko dosegel resni\u010dno spremembo.<\/p>\n<p>V zadnjem letu so Zdru\u017eene dr\u017eave pravzaprav zmanj\u0161ale ali ukinile \u0161tevilne programe za spodbujanje demokracije in povezovanje s tak\u0161nimi skupinami. Zmanj\u0161alo se je financiranje ameri\u0161kih medijev v tujini, kot sta Voice of America in Radio Liberty, ki ima tudi program v farsiju oziroma perzij\u0161\u010dini, ki oddaja tudi v Iranu. Vodstvo ameri\u0161ke Agencije za globalne medije je tem postajam ote\u017eilo oddajanje. Z drugimi besedami: nimamo ve\u010d vzvodov za dosego ciljev. Ne govorimo s pravimi ljudmi. Nismo razmi\u0161ljali o tem, kako pomagati pri spremembah. O\u010ditno je, da ZDA ne morejo vsiliti vlade Iranu. Iran je dr\u017eava z 90 milijoni prebivalcev, zelo raznovrstna dr\u017eava z razli\u010dnimi etni\u010dnimi skupinami in razli\u010dnimi skupnostmi. Nikoli ne bi mogli preprosto vsiliti nove vlade. Zato bi potrebovali stike znotraj dr\u017eave, vendar jih Trumpova vlada ni vzpostavila. To je zelo tragi\u010dno.<\/p>\n<p>Preprosto ne verjamem, da je kdo upo\u0161teval interese iranskega ljudstva. Iranci potrebujejo pravi\u010den re\u017eim, ki ga bodo izbrali sami, s pluralisti\u010dnim pristopom, ki vklju\u010duje razli\u010dne skupine. To je tisto, kar lahko ustvari stabilnost v Iranu, in ne zdi se mi, da bi ameri\u0161ka administracija posku\u0161ala to dose\u010di.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025644.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025644.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025644.jpg\" title=\"Teheran. Foto: EPA\" alt=\"Teheran. Foto: EPA\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tTeheran. Foto: EPA<\/p>\n<p>Ali je to, kar ste pravkar povedali, preprosto \u0161e eno poglavje v Trumpovi zgodbi sejanja kaosa? Poglavje, za katero verjame, da bodo on in Zdru\u017eene dr\u017eave nekako iz\u0161li kot zmagovalci?<\/p>\n<p>Na tak ali druga\u010den na\u010din bo verjetno razglasil zmago, kadar koli se bo odlo\u010dil kon\u010dati ali zapustiti konflikt. Vendar bi naredila razliko med Trumpom in ZDA. On je po mojem prvi ameri\u0161ki predsednik \u2013 ne spomnim se drugega, morda bi ga na\u0161li v 19. stoletju \u2013, ki razmi\u0161lja skoraj izklju\u010dno o svojih osebnih koristih. Kaj je torej dobro za njegovo osebno korist, za njegove politi\u010dne mo\u017enosti, v\u010dasih celo za njegove finan\u010dne interese. Dejansko ima poslovne interese na Bli\u017enjem vzhodu. Njegova dru\u017eina ima nalo\u017ebe v Zdru\u017eenih arabskih emiratih in v Savdski Arabiji ter odnose s tamkaj\u0161njimi dr\u017eavnimi podjetji. Morda je to igralo glavno vlogo, ne vem. Toda ali je bilo to dobro za Ameriko? Ali je dobro za Ameri\u010dane? Sama teh koristi ne vidim. <\/p>\n<p>Pred invazijo na Irak leta 2003 je Busheva administracija vsaj posku\u0161ala pridobiti kak\u0161no formalno podlago za napad \u2013 predstavila je la\u017ene dokaze pri Zdru\u017eenih narodih in pridobila podporo kongresa. Danes zaveznikov o napadu niso niti obvestili vnaprej. Kaj torej sploh \u0161e omejuje Trumpa?<\/p>\n<p>Prav imate, Busheva administracija je vlo\u017eila veliko napora v pridobivanje javne podpore. Imela je podporo kongresa. Pravzaprav ljudje pogosto pozabijo, da je imela tudi podporo Zdru\u017eenih narodov in zaveznikov. Zato je bila to povsem druga\u010dna vojna, skoraj ju ne moremo primerjati. Kaj torej omejuje Trumpa? Omejevali ga bodo finan\u010dni trgi, gospodarstvo in politika. V ZDA imamo sistem zavor in ravnovesij. Tudi kongres bi ga lahko omejil, vendar ga ta hip vodijo ljudje, ki tega ne \u017eelijo storiti. Kongres preprosto ne uporablja svojih pooblastil za blokiranje predsednika, \u010deprav jih ima. Morda se bo to s\u010dasoma spremenilo, vendar jih za zdaj ne uporablja.<\/p>\n<p>Ste avtorica knjige Avtokracija, d. d., kam med delujo\u010do demokracijo in avtokracijo bi umestili Zdru\u017eene dr\u017eave pod Trumpom danes?<\/p>\n<p>ZDA pod Trumpom so podobne nekaterim evropskim dr\u017eavam. Mislim, da ste imeli podobno izku\u0161njo tudi v Sloveniji. Gre za dr\u017eavo z demokrati\u010dno izvoljenim, legitimnim voditeljem, ki sku\u0161a spodkopati dr\u017eavne institucije, da bi la\u017eje ostal na oblasti. To torej ni diktatura. Ni avtokracija. Obstaja opozicija, obstajajo svobodni mediji, pravni sistem deluje, sodi\u0161\u010da delujejo. Gre za sistem, ki mu nekdo sku\u0161a spodkopati temelje, vendar to \u0161e ne pomeni, da mu bo uspelo.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025110.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025110.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67025110.jpg\" title=\"Donald Trump. Foto: EPA\" alt=\"Donald Trump. Foto: EPA\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tDonald Trump. Foto: EPA<\/p>\n<p>\u0160irjenje dezinformacij in nenehna proizvodnja la\u017enih narativov pogosto vodita v politi\u010dno apatijo, kar lahko odpre vrata avtokraciji. V svoji zadnji knjigi pa trdite, da avtokratom laganje slu\u017ei tudi kot prikaz mo\u010di. Kaj mislite s tem?<\/p>\n<p>Ljudje, ki si prizadevajo za absolutno oblast, \u017eelijo oblikovati realnost. \u017delijo imeti mo\u010d, da spremenijo \u010dlove\u0161ka razmi\u0161ljanja in pogled na svet. V knjigi sem uporabila primer iz Sirije iz \u010dasa diktatorja Al Asada. V\u010dasih la\u017eejo samo zato, da poka\u017eejo svojo mo\u010d. V smislu: vem, da to ni res, vendar sem tako mo\u010dan, da lahko re\u010dem kar koli. To je tudi na\u010din, kako ustrahovati ljudi okoli sebe.<\/p>\n<p>\u0160e pomembnej\u0161i pa je prvi del va\u0161ega vpra\u0161anja. Kadar re\u017eimi, bodisi demokrati\u010dni bodisi diktatorski, onesna\u017eujejo informacijski prostor z nasprotujo\u010dimi si zgodbami, to po\u010dnejo zato, da bi ljudi prestra\u0161ili, razdelili in posledi\u010dno odvrnili od politike. Ljudje si potem re\u010dejo: \u00bbPolitika je tako umazana. Nimam pojma, kaj je res in kaj ni. No\u010dem imeti ni\u010d s tem.\u00ab In ostanejo doma. To je na\u010din, kako ljudi odvrniti od sodelovanja in nadzora nad politiko. Tako avtokrati ohranjajo oblast. To sicer ni ni\u010d novega. Tako deluje Putin. Tako deluje Viktor Orb\u00e1n. Tako sku\u0161ajo delovati voditelji po vsem svetu, take taktike sem videla v \u0161tevilnih krajih. <\/p>\n<p>Kaj torej omejuje Trumpa? Omejevali ga bodo finan\u010dni trgi, gospodarstvo in politika. V ZDA dr\u017eavah imamo sistem zavor in ravnovesij. Tudi kongres bi ga lahko omejil, vendar ga ta hip vodijo ljudje, ki tega ne \u017eelijo storiti. Kongres preprosto ne uporablja svojih pooblastil za blokiranje predsednika, \u010deprav jih ima. Morda se bo to s\u010dasoma spremenilo, vendar jih za zdaj ne uporablja.<\/p>\n<p>Anne Applebaum<\/p>\n<p>Zdi se, da ameri\u0161ke korporacije redko javno kritizirajo represijo, in tudi ko jo, to obi\u010dajno po\u010dnejo zelo splo\u0161no. Kako pomembno vlogo imajo korporacije, finan\u010dne institucije in dav\u010dne oaze za sodobne avtokrate?<\/p>\n<p>Najprej bi poudarila, da so se nekatere ameri\u0161ke korporacije vendarle oglasile in celo to\u017eile administracijo. Torej ni res, da vsi mol\u010dijo. Res pa je, da v Zdru\u017eenih dr\u017eavah obstaja manj\u0161a skupina izjemno vplivnih tehnolo\u0161kih podjetij. Najbr\u017e ni naklju\u010dje, da so to pogosto podjetja, ki upravljajo dru\u017ebena omre\u017eja. Ta so propagando in \u0161irjenje la\u017ei mo\u010dno pospe\u0161ila. Propaganda seveda ni ni\u010d novega, vendar jo ta podjetja \u00bbpospe\u0161ujejo\u00ab. Okrepijo jo \u2013 vidite jo vedno znova, ponavlja se, sre\u010dujete jo ves \u010das, in to na razli\u010dnih dru\u017ebenih omre\u017ejih. Ta podjetja so se iz ve\u010d razlogov povezala z administracijo Donalda Trumpa. Eden od razlogov za to je, da i\u0161\u010dejo pogodbe in neke vrste notranje, privilegirane dogovore.<\/p>\n<p>To je pomembno tudi za Slovenijo. Nekaterim podjetjem je namre\u010d v interesu, da uporabijo mo\u010d za oslabitev ali celo uni\u010denje Evropske unije, saj bi tako prepre\u010dila kakr\u0161no koli regulacijo teh podjetij. Zato so za ameri\u0161ko administracijo precej pomembna. Prav tako so del razlage, zakaj se na zunaj morda zdi, da so ljudje tako tiho. Ker ta podjetja nadzorujejo velik del informacijskega prostora, je ljudem veliko te\u017eje javno spregovoriti.<\/p>\n<p>Obstaja pa \u0161e eno vpra\u0161anje \u2013 vpra\u0161anje skrivnega gospodarstva. Ne govorimo o realnem gospodarstvu. Za Facebook, na primer, vemo, kdo ga vodi, vemo, koliko zaslu\u017ei in podobno. A obstaja tudi temno oziroma \u010drno gospodarstvo: gospodarstvo dav\u010dnih oaz, navideznih podjetij in anonimnega lastni\u0161tva nepremi\u010dnin. Ta svet obstaja vzporedno z realnim gospodarstvom in \u017ee dolgo koristi avtokratom. Ljudje na Kitajskem, na primer, pa tudi v drugih dr\u017eavah, nezakonito jemljejo denar iz svojega sistema in ga prenesejo v dav\u010dne oaze. Tam ga lahko skrivaj hranijo in premikajo po svetu. <\/p>\n<p>Tega sistema ne vidimo in ga tudi ne ob\u010dutimo neposredno, vendar predstavlja veliko gro\u017enjo demokraciji. Govorimo namre\u010d o velikih koli\u010dinah denarja, ki ga je nato mogo\u010de uporabljati v politiki ali v gospodarstvu. Avtokracija je tesno povezana s skrivnostnostjo in netransparentnostjo. In sistemi, ki delujejo skrivno in netransparentno, sistemi, katerih delovanja ne razumemo, so veliko bolj dovzetni za zlorabe. V tak\u0161nih sistemih je veliko la\u017eje zlorabljati zakon in institucije.<\/p>\n<p>Za kaj torej gre pri Trumpu in drugih sodobnih avtokratih \u2013 ali gre predvsem za takoj\u0161njo mo\u010d, za denar ali tudi za zapu\u0161\u010dino?<\/p>\n<p>Kar povezuje sodobne avtokrate, in Trumpa bi tu pustila ob strani, saj, kot sem \u017ee rekla, Zdru\u017eene dr\u017eave niso konsolidirana avtokracija \u2026 res je, da ob\u010duduje nekatere avtokrate po svetu in da uporablja nekatere njihove metode, toda kar povezuje dr\u017eave, kot so Rusija, Kitajska, Iran, Severna Koreja in nekatere dr\u017eave v Afriki, ni ideologija, temve\u010d skupen odpor do jezika liberalne demokracije. Gre za dr\u017eave, ki si prizadevajo nadzorovati skoraj vse. Vladajo brez opozicije, nadzorujejo medije, nadzorujejo gospodarstvo. Zanje so ljudje, ki govorijo o pravicah, vladavini prava, transparentnosti in odgovornosti, zelo nevarni. Zato svetovne avtokrate v resnici zdru\u017euje \u017eelja, da uni\u010dijo ideje in jezik liberalne demokracije ter jih nadomestijo z la\u017enimi narativi \u2013 da je avtokracija stabilna in varna, da je avtoritarnost povezana z domnevno razli\u010dico tradicionalnih vrednot ter da je demokracija degenerirana in nedelujo\u010da.<\/p>\n<p>Mimogrede, to so zelo stari narativi. Uporabljali so jih \u017ee v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Tudi Hitler in Stalin sta tako govorila o demokraciji. Gre za zelo star jezik, ki so ga zdaj znova odkrili in za\u010deli uporabljati. Tudi Trump uporablja del tega jezika. Mislim, da se je teh spretnosti nau\u010dil od Rusov, oni pa so se \u010desa nau\u010dili od njega. Gre za nekak\u0161no sooblikovanje avtokratskega sveta. Pomembno pa je razumeti \u0161e nekaj: razlika med avtokracijo in demokracijo ni geografska. Nobenega Berlinskega zidu ni, kjer bi bila na eni strani demokracija, na drugi pa diktatura. Ta boj med dvema vizijama sveta \u2013 kako voditi dr\u017eavo \u2013 poteka znotraj vsake dr\u017eave. Poteka v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, prepri\u010dana sem, da poteka v Sloveniji, poteka v Rusiji. <\/p>\n<p>Nadaljeval bi v Evropi. \u0160tiri leta so minila od za\u010detka vseobse\u017ene ruske agresije na Ukrajino. Geopoliti\u010dno okolje pa je danes popolnoma druga\u010dno kot leta 2022. Kaj bo odlo\u010dilno za pre\u017eivetje Ukrajine?<\/p>\n<p>Najprej se spomnimo, da naj Ukrajina ne bi pre\u017eivela niti treh dni ruskega napada. Namesto tega pa je pre\u017eivela \u0161tiri leta. Ne samo to \u2013 v zadnjem mesecu je za\u010dela znova pridobivati ozemlje. V zadnjih \u0161tirih letih so Ukrajinci popolnoma na novo izumili na\u010din vojskovanja. Ustvarili so svojo industrijo brezpilotnih letalnikov in razvili nove na\u010dine njihove uporabe. Bila sem v tovarnah letalnikov v Ukrajini, in to so ene najsodobnej\u0161ih in najnaprednej\u0161ih tovarn, kar si jih lahko predstavljate. To niso ljudje, ki bi v delavnici izdelovali lesena letala, gre za zelo sofisticirano industrijo \u2013 tako zelo, da so svoje storitve in letalnike \u017ee za\u010deli ponujati tudi dr\u017eavam v Perzijskem zalivu, ki spadajo med najbogatej\u0161e na svetu. To je izjemna preobrazba. Ukrajina torej zagotovo \u017eivi in lahko pre\u017eivi. \u0160e vedno pa potrebuje financiranje, nekatere obve\u0161\u010devalne podatke in dolo\u010deno oro\u017eje. In pribli\u017eno 90 ali 95 odstotkov tega zdaj dobi iz Evrope. Zato potrebuje predvsem solidarnost Evropske unije in evropskih voditeljev. Gro\u017enja, ki jo Rusija predstavlja Evropi, ostaja enaka. Rusija \u0161e vedno \u017eeli izbrisati Ukrajino z zemljevida. V Ukrajini ima genocidne namene in \u017eeli uni\u010diti Ukrajino kot dr\u017eavo. Rusija, ki bi uni\u010dila Ukrajino, pa bi znova postala resna gro\u017enja Evropi. Okrepila bi se z ukrajinskim bogastvom in prebivalstvom. Vemo tudi, da obstajajo na\u010drti in da rusko vodstvo razmi\u0161lja o napadih na dr\u017eave Nata in Evropske unije. Zato je v glavnem interesu Evrope, da \u0161e naprej pomaga Ukrajincem pri obrambi in pri krepitvi njihovih lastnih zmogljivosti, kar so storili. <\/p>\n<p>Geopoliti\u010dni polo\u017eaj se je res spremenil. Zdru\u017eene dr\u017eave niso ve\u010d tako pomembno vklju\u010dene in niso ve\u010d voditeljice demokrati\u010dnega sveta ali koalicije dr\u017eav, ki pomagajo Ukrajini. Vendar sposobnost Ukrajincev za obrambo ostaja. Z evropskimi nalo\u017ebami bo Ukrajina lahko nadaljevala boj. Poleg tega bodo te nalo\u017ebe koristile tudi Evropski uniji, saj bo ta nova oblika vojskovanja in voja\u0161ke industrije postala del evropskega obrambnega sistema. Ukrajinci bodo s\u010dasoma postali del evropske obrambe in pri tem bodo igrali klju\u010dno vlogo. Danes imajo eno najsodobnej\u0161ih vojsk na svetu \u2013 in Evropa tak\u0161no vojsko potrebuje znotraj Evrope. <\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tAnne Applebaum: Pred napadom na Iran Trump o\u010ditno ni razumel tveganj<\/p>\n<p>Kako pa vidite proces mirovnih pogajanj?<\/p>\n<p>Trenutno ne vidim, da bi mirovna pogajanja kam vodila. Razlog je preprost: Rusija se \u0161e ni odlo\u010dila kon\u010dati vojne. Rusi si \u0161e vedno domi\u0161ljajo, da lahko premagajo Ukrajino, jo oslabijo, vzdr\u017eijo dlje kot Evropa in ZDA. Niso pripravljeni prenehati vojskovanje. Ukrajinci so ve\u010dkrat ponudili premirje. \u0160ele ko bo Rusija spoznala, da Ukrajine ne more osvojiti in da je bila vojna napaka, da je ne more dobiti, se bomo lahko za\u010deli pogovarjati o mejah, o ozemljih in podobnih vpra\u0161anjih. O vsem tem se da razpravljati. Ne more pa se o tem pogajati, dokler se Rusija ne odpove svojim vojnim ciljem. Tega pa \u0161e niso storili.<\/p>\n<p>Vem, da vam ni v\u0161e\u010d oznaka hladna vojna 2.0, ampak mar ni svet \u017ee razdeljen na interesne sfere?<\/p>\n<p>Izraz \u00bbhladna vojna 2.0\u00ab je zavajajo\u010d, ker nakazuje, da obstajajo dva jasna bloka in geografska lo\u010dnica med njima. V resnici pa se dana\u0161nji boj idej odvija znotraj dr\u017eav. Res je, da nekateri v ZDA razmi\u0161ljajo o interesnih sferah in bi \u017eeleli, da se dr\u017eava osredoto\u010di predvsem na zahodno poloblo. Toda ti ljudje se o\u010ditno motijo, saj je Trumpov prvi ve\u010dji voja\u0161ki poseg prav v Iranu, kar nikakor ne spada v ameri\u0161ko interesno sfero, kakor jo dojemajo. Nekateri ideologi torej razlagajo svet, razdeljen na interesne sfere. Tak\u0161no razmi\u0161ljanje je posebej privla\u010dno za Rusijo in Kitajsko. Mislim pa, da svet \u0161e ni razdeljen na tak na\u010din. Rusi si na primer predstavljajo, da je Evropa njihova interesna sfera, \u010deprav je evropsko gospodarstvo veliko ve\u010dje od ruskega. Evropa je dejansko veliko mo\u010dnej\u0161a od Rusije.<\/p>\n<p>Kako optimisti\u010dni ste glede prihodnosti Evrope? Kaj bo odlo\u010dilno za obstanek Evropske unije?<\/p>\n<p>Za obstanek Evrope bo najprej klju\u010dno, ali bo Evropa lahko v dolo\u010deni meri zmanj\u0161ala odvisnost od Zdru\u017eenih dr\u017eav. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da med Evropo in ZDA \u0161e vedno obstajajo zelo mo\u010dne trgovinske in strate\u0161ke vezi, ki so zelo pomembne in predstavljajo temelj dana\u0161nje politike. Kljub temu pa mora Evropa razviti svojo lastno tehnolo\u0161ko industrijo in obrambno industrijo. Vidim, da se to \u017ee dogaja, in zaznavam veliko odlo\u010dnosti v tej smeri.<\/p>\n<p>Zelo pomembno je tudi, da se razprava o avtokraciji in demokraciji znotraj posameznih evropskih dr\u017eav kon\u010da z zmago tistih, ki razumejo vsaj to, zakaj je za za\u0161\u010dito suverenosti dr\u017eave \u2013 naj gre za Slovenijo, Francijo, Italijo ali \u0160panijo \u2013 najbolj\u0161a mo\u017enost zanjo, ostati znotraj Evropske unije. <\/p>\n<p>V Evropi so namre\u010d skoraj vse dr\u017eave majhne ali srednje velike. V svetu, kjer se velike dr\u017eave vse manj \u010dutijo zavezane vladavini prava in kjer pogosto uveljavljajo svojo mo\u010d \u2013 ne le Kitajska in Rusija, ampak tudi ZDA \u2013 ter posku\u0161ajo vsiliti svojo voljo in s svojo gospodarsko mo\u010djo pritiskati celo na svoje nekdanje zaveznike; v tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah lahko le zdru\u017eena Evropa ohrani sposobnost uveljavljanja svojih lastnih interesov, trgovinskih interesov in gospodarskih ciljev. Zato je izjemno pomembno, da ljudje razumejo, da bo suverenost dr\u017eav bolje za\u0161\u010ditena znotraj Evropske unije kot zunaj nje. <\/p>\n<p>Glede na pravkar povedano in \u010de nekoliko strneva pogovor; kako se upreti avtokratom?<\/p>\n<p>Najbolj\u0161i na\u010din za u\u010dinkovito spopadanje z avtokrati \u2013 in vidimo, da ljudje to \u017ee po\u010dnejo \u2013 je, da navadni dr\u017eavljani ostanejo povezani in enotni.  Pomembno je, da prepoznajo in podprejo politike, ki resni\u010dno zastopajo interese ljudi, ne pa tistih, ki zastopajo propagando ali interes osebnega bogatenja voditelja, kar se v diktaturah vedno dogaja. Diktatorji namre\u010d niso omejeni z vladavino prava. Nadzorujejo sodi\u0161\u010da, nadzorujejo sodnike in nadzorujejo celoten pravni sistem. Zaradi tega lahko kradejo \u2013 njim je veliko la\u017eje goljufati in si nezakonito prila\u0161\u010dati sredstva. <\/p>\n<p>Ljudje, ki ne \u017eelijo \u017eiveti v dr\u017eavi, ki jo njeni voditelji iz\u010drpavajo in plenijo, se morajo povezati. \u010ce \u017eivijo v demokracijah, morajo voliti politi\u010dne stranke, ki verjamejo v odgovornost, transparentnost in vladavino prava. Biti morajo dejavni v svojih skupnostih, izraziti svoje mnenje in poskrbeti, da se njihov glas sli\u0161i. Prav tako morajo ljudi opominjati, da so prav liberalne demokracije tiste dr\u017eave, ki so najuspe\u0161nej\u0161e, z najvi\u0161jo kakovostjo \u017eivljenja in kjer ljudje v povpre\u010dju \u017eivijo najdlje. O tem morajo govoriti med prijatelji, v dru\u017eini in v svojih skupnostih.  <\/p>\n<p>Ste v Romuniji, kjer ste imeli predavanje na univerzi v Temi\u0161varu z naslovom: Zakaj se demokracije obra\u010dajo same proti sebi? Kak\u0161en bi bil kratek odgovor?<\/p>\n<p>Kratek odgovor je, da osebno in politi\u010dno razo\u010daranje ljudi pogosto privede do tega, da za\u010dnejo iskati druga\u010den politi\u010dni sistem. Naj bo jasno: \u0161tevilne ljudi, ki se danes v Evropi in ZDA obra\u010dajo proti demokraciji, ozna\u010dujemo za desni\u010darje ali konservativce. Dejansko pa to niso konservativni ljudje. Gre za radikalce. Njihovo razmi\u0161ljanje ima veliko ve\u010d skupnega z bolj\u0161eviki ali drugimi protidemokrati\u010dnimi radikalci, ki jih poznamo iz zgodovine, njihov jezik smo \u017ee sli\u0161ali.<\/p>\n<p>Med njimi so ljudje, ki iz osebnih ali drugih razlogov posku\u0161ajo spodkopati svoje lastne politi\u010dne sisteme. Pomembno je, kot sem \u017ee rekla, da jih prepoznamo. Niso konservativci, ni\u010desar ne posku\u0161ajo ohraniti. Posku\u0161ajo pretresti in uni\u010diti politi\u010dni sistem, da bi ustvarili politi\u010dni prostor zase in za svoje zaveznike, v\u010dasih pa to po\u010dnejo tudi zaradi osebnih koristi. V ozadju je torej pogosto nezadovoljstvo ali celo sovra\u0161tvo do politi\u010dnega sistema.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Anne Applebaum je zgodovinarka, novinarka ameri\u0161ke revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America. Foto: Osebni arhiv&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":23980,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[6637,10061,10059,10060,37,38,64,956,63],"class_list":["post-23979","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-amerisko-izraelski-napad","tag-anne-applebaum","tag-demokracija-in-avtokracija","tag-iranski-jedrski-program","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-trumpova-administracija","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116222593860578943","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23979","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23979"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23979\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23980"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23979"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23979"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23979"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}