{"id":2426,"date":"2026-02-23T13:33:07","date_gmt":"2026-02-23T13:33:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/2426\/"},"modified":"2026-02-23T13:33:07","modified_gmt":"2026-02-23T13:33:07","slug":"s-cim-bomo-kavo-placevali-leta-2030-in-ali-bo-evropa-koncno-dobila-lastno-financno-infrastrukturo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/2426\/","title":{"rendered":"S \u010dim bomo kavo pla\u010devali leta 2030 in ali bo Evropa kon\u010dno dobila lastno finan\u010dno infrastrukturo?"},"content":{"rendered":"

Evropa je digitalizirala pla\u010dila, pospe\u0161ila poravnavo in postavila varnost v sredi\u0161\u010de finan\u010dnega sistema. Toda naslednji korak ni ve\u010d le vpra\u0161anje hitrosti. Digitalni evro in tokenizacija odpirata veliko ve\u010dje vpra\u0161anje: Kdo nadzoruje infrastrukturo denarja v digitalni dobi in kako se bo vrednost premikala v gospodarstvu, ki deluje 24\/7?<\/p>\n

Odgovore na ta vpra\u0161anja bodo iskali tudi vodilni ljudje industrije na najve\u010dji FinTech konferenci Srednje in Vzhodne Evrope. \u010cetrta izdaja Money Motiona<\/a> bo potekala 11. in 12. marca na Zagreb\u0161kem velesejmu, ob podpori vodilnih blagovnih znamk industrije \u2013 Mastercard, Monri, ASEE, Croatia osiguranje, A1 Hrvatska, Electrocoin, Nexi, HPB, Bankart, Smartis in \u0161tevilnih drugih. Vstopnico poi\u0161\u010dite na uradni spletni strani konference<\/a> ali na platformi Entrio<\/a>.<\/p>\n

Digitalni evro in tokenizacija premo\u017eenja po vsej Evropi in \u0161ir\u0161e sta pomembni temi leto\u0161njega programa. Razprave o prihodnosti finan\u010dne infrastrukture bomo sli\u0161ali na glavnem odru in tudi na odru FinTech2030, pred konferenco pa smo se o najpomembnej\u0161ih vpra\u0161anjih pogovarjali s tremi strokovnjaki in predstavniki razli\u010dnih dele\u017enikov finan\u010dnega trga.<\/p>\n

Digitalno premo\u017eenje kot dopolnilo, ne gro\u017enja<\/p>\n

Iz perspektive globalne pla\u010dilne mre\u017ee novi obliki digitalnih valut ne pomenijo ru\u0161enja obstoje\u010dega sistema, temve\u010d njegovo \u0161iritev. \u201cTehnologije, ki stojijo v ozadju novih oblik digitalnih valut, predstavljajo novo prilo\u017enost za pla\u010dila in za na\u0161o mre\u017eo. Na tem podro\u010dju s partnerji delamo \u017ee leta, na trgu pa \u017ee obstaja vrsta Mastercardovih programov, ki uporabnikom omogo\u010dajo nakup in uporabo digitalnega premo\u017eenja,\u201d pravi Hendrik Bourgeois, Senior Vice President Public Policy and Government Affairs, Mastercard Europe.<\/p>\n

Mastercard pojasnjuje, da razvoj digitalnih valut vidi kot naravno evolucijo ekosistema. Digitalno premo\u017eenje, dodaja, ni konkurenca, temve\u010d dodatna plast. \u201cDigitalno premo\u017eenje vidimo kot dopolnilo pla\u010dilnemu ekosistemu in kot \u0161e eno valuto, ki jo podpiramo znotraj na\u0161e mre\u017ee. Konec koncev gre za to, da ljudem omogo\u010dimo pla\u010devanje na na\u010din, ki jim najbolj ustreza \u2013 \u0161irjenje pla\u010dilnega ekosistema z interoperabilnostjo, ustreznimi storitvami, globalnim dosegom in zaupanjem.\u201d<\/p>\n

\"Foto:<\/p>\n

Hendrik Bourgeois (Foto: Money Motion)<\/p>\n

V tej formulaciji se nahaja tudi klju\u010dna evropska dilema: kako ohraniti interoperabilnost in zaupanje, hkrati pa razvijati lastno infrastrukturo javnega denarja.<\/p>\n

Evropa zamuja, a ne more ostati ob strani<\/p>\n

\u0160tevilke iz leta 2025 ka\u017eejo, kak\u0161en je vlo\u017eek. Nikola \u0160kori\u0107, soustanovitelj Electrocoina in Money Motiona, opozarja, da ima zasebni sektor \u017ee resen zagon.<\/p>\n

\u201cEvropa precej zaostaja za vodilnimi zasebnimi izdajatelji stabilnih kovancev, saj so ameri\u0161ki stabilni kovanci USDC in USDT leta 2025 skupaj obdelali transakcije v vrednosti ve\u010d kot 30 bilijonov dolarjev, kar je ogromen globalni promet, ki dale\u010d presega ve\u010dino nominalnih evropskih pobud.\u201d<\/p>\n

\"Foto:<\/p>\n

Nikola \u0160kori\u0107 (Foto: Money Motion)<\/p>\n

V tem kontekstu digitalni evro postaja ve\u010d kot tehnolo\u0161ki projekt.<\/p>\n

\u201c\u010ce gledamo hladna dejstva, Evropa gre proti svetu, kjer denar postaja digitalna infrastruktura, in ne proizvod. Digitalni evro bi moral prinesti dr\u017eavno garancijo in stabilnost v spletno okolje, medtem ko bo tokenizacija stvarnega premo\u017eenja pokazala, kako hitro in u\u010dinkovito se lahko vrednost premika, ko je zapisana na blockchainu.<\/p>\n

To ne bo ‘ubilo’ kripta. Prej bo lo\u010dilo \u0161pekulacije od dejanske uporabe in prisililo projekte, da poka\u017eejo, \u010demu zares slu\u017eijo. Ko institucije sprejmejo isto tehnologijo, postane omre\u017eni u\u010dinek ogromen in kar je bilo v\u010deraj alternativno, jutri postane standard.\u201d<\/p>\n

Njegova ocena za konec desetletja je pragmati\u010dna: \u201cDo leta 2030 bodo dr\u017eavljani verjetno pla\u010devali in po\u0161iljali denar s kombinacijo digitalnega evra in reguliranih stabilnih kovancev. Bitcoin in podobno premo\u017eenje bosta ostala pomembna, vendar bolj kot globalna, nevtralna shramba vrednosti kot pa sredstvo za \u2018kavo v soseski\u2019. Prava sprememba je v tem, da bo blockchain postal neviden. Uporabljali ga bomo, ne da bi razmi\u0161ljali o njem. In ko tehnologija postane dolgo\u010dasna, je to obi\u010dajno znak, da je zmagala.\u201d<\/p>\n

Tokenizacija kot preureditev finan\u010dnega \u201cvodotoka\u201d<\/p>\n

\u010ce digitalni evro predstavlja javno plast denarja, tokenizacija predstavlja nov na\u010din gibanja premo\u017eenja. Robert Marku\u0161, direktor Smartisa, poudarja, da gre za globljo preobrazbo.<\/p>\n

\u201c\u010ce digitalni evro postane nova javna infrastruktura poravnave, in tokenizirano premo\u017eenje vstopi v glavne finan\u010dne tokove, takrat ne digitaliziramo samo premo\u017eenja, temve\u010d preurejamo \u2018vodotok\u2019 finan\u010dnega trga.\u201d<\/p>\n

Po njegovi razlagi bodo tri infrastrukturne plasti odlo\u010dile, ali se lahko tokenizirano gospodarstvo razvija varno in operativno stabilno: interoperabilna infrastruktura poravnave v realnem \u010dasu, arhitektura skladnosti in zaupanja, vodena z identiteto, ter kriptografska varnost in operativna odpornost, vgrajeni v zasnovo.<\/p>\n

\"Foto:<\/p>\n

Robert Marku\u0161 (Foto: Money Motion)<\/p>\n

Banke ne bodo mogle izbirati med starim in novim, opozarja, temve\u010d bodo morale graditi hibridne arhitekture, v katerih koeksistirajo tokenizirani depoziti, digitalni denar centralne banke, DLT platforme, RTGS sistemi, SEPA in karti\u010dne sheme.<\/p>\n

Marku\u0161 dodatno poudarja, da v tokeniziranem gospodarstvu identiteta postaja enako pomembna kot likvidnost. Mo\u010dna digitalna identiteta, orkestracija procesov KYC\/KYB, nadzor AML, prilagojen tokeniziranim tokom, in programabilna skladnost niso ve\u010d dodatna funkcionalnost, temve\u010d temelj sistema.<\/p>\n

Razprava se seli na oder<\/p>\n

Ta tema ne bo ostala na ravni teorije. Na glavnem odru Money Motiona<\/a> bo potekala panelna razprava \u201cDigitalised Euro: Stablecoin, Tokenised Deposit or CBDC?\u201d z udele\u017ebo Alexandre Soroko (Visa), Martina Bruncka (Schuman Financial), J\u00fcrgena Schaafa (ECB) in Ronalda Oliveire (Hard Yaka Ventures).<\/p>\n

J\u00fcrgen Schaaf bo imel tudi osrednji nagovor \u201cFrom Vision to Value: The Digital Euro and Europe\u2019s Road towards Wholesale CBDC\u201d, medtem ko bo Faustine Fleuret v osrednjem nagovoru \u201cFrom tokenising to decentralising finance: EU policymakers vs. US strategy makers\u201d odprla geopoliti\u010dno dimenzijo tokenizacije.<\/p>\n

Poleg glavnih razprav Expo Stage, ki ga sponzorira Raiffeisen Bank International, prina\u0161a poseben format. V sredo, prvi dan konference, bosta Damjan Rude\u017e in Alojzije Jankovi\u0107 izvedla fireside chat, Jankovi\u0107 pa bo nato odigral partijo \u2018blind chessa\u2019, simboli\u010dno demonstracijo strate\u0161kega razmi\u0161ljanja v okolju, kjer se figure vse bolj premikajo pod povr\u0161ino, pri \u010demer bo imela publika pomembno vlogo.<\/p>\n

Kajti prav to se dogaja z denarjem. Digitalni evro, tokenizacija in interoperabilnost bodo morda kmalu postali dolgo\u010dasna infrastruktura. In v financah je to obi\u010dajno znak, da je sistem postal standard.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropa je digitalizirala pla\u010dila, pospe\u0161ila poravnavo in postavila varnost v sredi\u0161\u010de finan\u010dnega sistema. Toda naslednji korak ni ve\u010d…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2427,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[1794,1796,1791,1788,65,66,1792,1790,1793,1797,37,38,1795,1789],"class_list":["post-2426","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-blockchain","tag-digitalna-identiteta","tag-digitalna-valuta","tag-digitalni-evro","tag-europe","tag-evropa","tag-financna-infrastruktura","tag-fintech-konferenca","tag-interoperabilnost","tag-kriptografska-varnost","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-stabilni-kovanci","tag-tokenizacija"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2426","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2426"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2426\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2427"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2426"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2426"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2426"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}