{"id":24413,"date":"2026-03-14T00:05:07","date_gmt":"2026-03-14T00:05:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/24413\/"},"modified":"2026-03-14T00:05:07","modified_gmt":"2026-03-14T00:05:07","slug":"oto-pestner-to-je-bila-posebna-izkusnja-po-njej-sem-dobil-veliko-novih-impulzov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/24413\/","title":{"rendered":"Oto Pestner: To je bila posebna izku\u0161nja. Po njej sem dobil veliko novih impulzov."},"content":{"rendered":"

Na glasbeni sceni delujete \u017ee skoraj \u0161est desetletij.\u00a0Kak\u0161ni so bili va\u0161i glabenih za\u010detki in kako se jih spominjate?<\/p>\n

Moji za\u010detki neuradno in uradno segajo v leto 1968. Takrat nekako \u0161tejem za\u010detek kariere, razlog za to pa je prva mala plo\u0161\u010da, ki je takrat iz\u0161la. Edina zalo\u017eba, ki je delovala, ko \u0161e ni bilo slovenskih zalo\u017eb, je bila zalo\u017eba Jugoton v Zagrebu. Tam so naredili malo plo\u0161\u010do s \u0161tirimi posnetki, na vsaki strani sta bila dva. Na tej plo\u0161\u010di imam \u0161e otro\u0161ki glas. Gre za edini ohranjen zapis iz tistega \u010dasa.<\/p>\n

Potem pa se je za\u010delo odpirati. Vmes je bilo tudi tisto obdobje, ko se ti spreminja glas. To pa je pripeljalo do jeseni 1970, ko so me nekako na novo odkrili tudi s pomo\u010djo mojega o\u010deta, ki je v Ljubljani poznal veliko ljudi, ker je bil tudi sam glasbenik.<\/p>\n

Neko\u010d so ljudje, ki so bili vpeti v glasbeni svet, pri\u0161li v Celje na neko avdicijo, povezano z radijskimi in televizijskimi oddajami, ki so se takrat vrtele, in tako smo se zna\u0161li tam. Potem sem bil hitro povabljen in vpra\u0161ali so me, ali bi se \u017ee dalo kaj posneti ali narediti kak\u0161en posnetek. Rekel sem, da lahko poskusimo.<\/p>\n

Kaj je Ota Pestnerja glasba nau\u010dila o \u017eivljenju:<\/p>\n

<\/p>\n

Sicer pa sem takrat \u017ee nekaj malega sam za\u010del pisati skladbe, tako da je bil prvi uradni posnetek po mutaciji prav moja lastna skladba Okna odprimo. Posneta je bila oktobra 1970.<\/p>\n

Takrat se je za\u010dela ta nova pot. Pri\u0161lo je leto 1971, ki je bilo zaradi nastopanja na festivalu \u017ee kar usodno \u2013 najprej na Mladinski popevki, kjer sem bil sicer \u017ee leta 1970 in sem to ponovil tudi naslednje leto. Na Mladinski popevki pa sem dobil uradno povabilo Radia Ljubljana za udele\u017ebo na festivalu Slovenska popevka.<\/p>\n

To je bil moj prvi festival iz te serije. Leta 1971 smo \u017ee vsi pevci aprila posneli skladbe, zato da je bilo vse pravo\u010dasno narejeno za skupinski LP, ki je iz\u0161el za festival. Festival je potem potekal junija, takrat se je vse odvijalo v Hali Tivoli, ki je bila takrat edina\u00a0ve\u010dja dvorana, saj Cankarjevega doma \u0161e ni bilo, niti nobenega drugega ve\u010djega prizori\u0161\u010da.<\/p>\n

Takrat se je potem za\u010delo. Pri\u0161la je zmaga in potem je ta serija pri meni neprekinjeno trajala tja do leta 1983, kar zadeva popevke in festivale. Seveda se je medtem dogajalo \u0161e marsikaj. Vmes se je pojavila tudi popevka Vesele jeseni ter kasneje festival Melodije morja in sonca. To je ta festivalski \u017eivelj, ki je takrat potekal pri nas.<\/p>\n

\"Oto<\/p>\n

Oto Pestner je 4. januarja prestopil prag osmega desetletja.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Oto Pestner se je rodil 4. januarja 1956 v Celju, kjer sta kasneje \u017eivela star\u0161a. Njegov o\u010de je njegovo mamo spoznal v Krapini, ko je tam igral z ansamblom. Otova mama je namre\u010d rojena na Hrva\u0161kem, tako da je v njem kar nekaj razli\u010dnih vplivov. “Te\u017eko bi se opredelil samo za eno stran,” nam zaupa Pestner.<\/p>\n

Spregovoril je tudi o svojih koreninah: “O tem sem \u017ee velikokrat govoril. Po o\u010detovi strani so na\u0161e korenine romske, natan\u010dneje sintovske \u2013 to je ena od romskih vej. Pravijo, da na\u0161 rod izvira bolj s severa, celo iz Skandinavije, medtem ko so romske korenine pogosto povezane z jugom. Je pa tudi Rusija na vzhodu, tako da so poti razli\u010dne.”<\/p>\n

Pestner je v svoji dolgi karieri posnel ve\u010d kot 45 soloalbumov in soustvaril tiso\u010de glasbenih projektov. Sodeloval je z legendarnimi glasbeniki po vsem svetu in nastopil na ve\u010d kot deset tiso\u010d koncertih. Na glasbenih odrih je stal \u017ee kot mlad fant, pri rosnih petnajstih letih pa je \u017ee zmagal na festivalu Slovenska popevka. S skupino New Swing Quartet je posnel 45 albumov, z Alpskim Kvintetom ve\u010d kot 30 albumov (nekateri prodani v milijonskih nakladah)\u00a0ter sodeloval \u0161e na ve\u010d kot 50 razli\u010dnih nosilcih zvoka. Kot skladatelj, aran\u017eer, producent in izvajalec je sodeloval pri ve\u010d kot pet tiso\u010d skladbah.<\/p>\n

Kdaj pa se je pri vas zgodil ta preskok? Kdaj ste vi osebno \u010dutili, da boste nadaljevali svojo kariero v glasbenem svetu in postali profesionalec?<\/p>\n

Nisem ni\u010d vedel. Kako pa naj bi pri petnajstih letih vedel, kaj bom postal? To je bilo lu\u0161tno, bilo je zanimivo nekaj takega do\u017eiveti.<\/p>\n

Moj o\u010de je bil bolj \u017eivec, kot se temu re\u010de, in si je mogo\u010de \u017ee takrat predstavljal, kaj bi lahko bilo. Seveda je na to tudi vplival, jaz pa sem preprosto nadaljeval celotno zadevo.<\/p>\n

\u010cez \u010das sem videl, da se stvari druga\u010de obra\u010dajo. Ponudb je bilo ve\u010d, bili so tudi \u017ee kak\u0161ni koncerti. Hkrati pa je bila \u017ee povezava z New Swing Quartetom, saj sem jeseni 1970 \u017ee postal njihov redni \u010dlan. Vzporedno sem se\u00a0tako\u00a0posve\u010dal dvema karierama. Leta 1972 smo \u017ee snemali prve plo\u0161\u010de in tako se je stvar nadaljevala.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Moj o\u010de je bil bolj \u017eivec, kot se temu re\u010de, in si je mogo\u010de \u017ee takrat predstavljal, kaj bi lahko bilo. Seveda je na to tudi vplival, jaz pa sem preprosto nadaljeval celotno zadevo.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

V za\u010detku leta ste vstopili tudi v novo desetletje. Se je zaradi tega kaj spremenilo? Ali zaradi tega manj delate ali pa se je \u0161tevilo projektov le \u0161e pove\u010dalo?<\/p>\n

Mislite, da bi moral manj delati? Dobro bi bilo, ampak na \u017ealost je pri nas tako, da za profesionalce, ki od tega \u017eivimo, pokoj ne pomeni ni\u010d. Tudi ovrednoteni nismo kot upokojenci oziroma tako, kot bi se spodobilo. Saj veste, kako je v na\u0161i dr\u017eavi s temi zakoni in na\u010dinom.<\/p>\n

Moram biti aktiven. Poleg tega pa, \u010deprav si \u0161e vedno aktiven, gre to dr\u017eavi v nos, ker ti potem \u0161e na podlagi tega, kar rad dela\u0161, odteguje od pokojnine, \u010de bi si \u017eelel sam izstavljati ra\u010dune, kar je popoln nesmisel. \u010ceprav si delal vse\u00a0\u017eivljenje, se spra\u0161ujem, zakaj bi moral to podvojiti in \u0161e enkrat pla\u010devati za nazaj.<\/p>\n

Skratka, kakor obrne\u0161, mi moramo delati. Zelo veliko, ful gas, kot se re\u010de, 24 ur na dan. Po drugi strani pa je to fino, ker si \u0161e vedno dober. Dobro se po\u010duti\u0161, si fit in \u0161e vedno se porajajo nove ideje.<\/p>\n

Lahko razkrijete svoje projekte, ki jih pripravljate letos?<\/p>\n

En osrednji, malo ve\u010dji projekt, ki bo poleti, bo seveda Poletna no\u010d na Kongresnem trgu, ki bo posve\u010dena meni, mojemu avtorskemu delu in hitom, ki so nastali poleg avtorskih skladb. Nastopajo\u010dih bo veliko, gre za kar velik projekt, ki ga trenutno \u0161e pripravljamo.<\/p>\n

Medtem pa sem na za\u010detku leta objavil eno zanimivo diskografsko zadevo, ki se imenuje Zlati portret. To je \u0161katla \u0161tirih CD-jev v \u0161tirih delih. Posve\u010dena je mojim 70 studijskim posnetkom ob mojih 70 letih.<\/p>\n

Na neki na\u010din sem edini, ker so se ljudje pri meni navadili, da vedno pri\u010dakujejo, da ne bom ves \u010das enak. Zato se vpra\u0161ajo: “Kaj bo pa zdaj naredil? Ali bo zdaj zavil bolj v gospel, ali bo bolj v popevke ali pop, ali bo morda zavil bolj v narodnozabavne vode?”<\/p>\n

V sklopu tega pripravljamo tudi slovensko turnejo s \u0161est- oziroma sedem\u010dlanskim bendom, ki bo nosila isti naslov kot ta projekt, torej Zlati portret. To se za\u010denja\u00a0\u017ee marca.<\/p>\n

Po drugi strani je tu tudi delovanje New Swing Quarteta, ki se je medtem revitaliziral. Kon\u010dujemo oziroma moramo \u0161e zmiksati nekaj skladb za novi CD, ki bo kmalu iz\u0161el. To bomo obele\u017eili tudi z nekaj koncerti v povezavi z veliko no\u010djo, ker je tematika na tej plo\u0161\u010di bolj taka. Na tej plo\u0161\u010di najdemo biblijske in velikono\u010dne zgodbe, tako da se bo lepo iz\u0161lo.<\/p>\n

To bo seveda potem pogojevalo koncerte, ki bodo sledili. Trenutno \u0161e ne znam povedati, koliko dela me bo \u010dakalo z Alpskim kvintetom, ker je zadeva vezana predvsem na tujino. V 90 odstotkih fantje igrajo v Avstriji in Nem\u010diji, tam so tudi veliko bolj popularni kot doma.<\/p>\n

V jesenskem delu leta pa bi radi pripravili trojni koncert, \u010de bo uspelo \u2013 vsak ve\u010der z enim izvajalcem: Oto solo, New Swing Quartet solo in Alpski kvintet solo. Nenazadnje pride tudi bo\u017ei\u010dni \u010das, za katerega bo treba pripraviti \u0161e kak\u0161en program. Obeta se veliko dela.<\/p>\n

\""Na<\/p>\n

“Na neki na\u010din sem edini, ker so se ljudje pri meni navadili, da vedno pri\u010dakujejo, da ne bom ves \u010das enak. Zato se vpra\u0161ajo: ‘Kaj bo pa zdaj naredil? Ali bo zdaj zavil bolj v gospel, ali bo bolj v popevke ali pop, ali bo morda zavil bolj v narodnozabavne vode?'”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Od kod \u010drpate energijo in zagon, da se vedno znova podajate v nove projekte in izzive?<\/p>\n

Tak sem bil ves \u010das, tako da to ni ni\u010d novega. \u010ce dela\u0161 to, kar dela\u0161 rad, potem ti ni te\u017eko.<\/p>\n

Ste kdaj vmes \u017eeleli zamenjati kariero? Ste si kdaj rekli, da se z glasbo res ne \u017eelite ve\u010d ukvarjati?<\/p>\n

Ne. To se nikoli ni zgodilo.<\/p>\n

Va\u0161e glasbeno ustvarjanje je povezano z ve\u010d zasedbami in seveda tudi z razli\u010dnimi zvrstmi. Kako kot nekdo, ki je bil med prvimi v Sloveniji, ki se je odlo\u010dil za tak pristop, gledate na svoje glasbeno ustvarjanje?<\/p>\n

Mislim, da sem edini pri nas. Na neki na\u010din sem edini, ker so se ljudje pri meni navadili, da vedno pri\u010dakujejo, da ne bom ves \u010das enak. Zato se vpra\u0161ajo: “Kaj bo pa zdaj naredil? Ali bo zdaj zavil bolj v gospel, ali bo bolj v popevke ali pop, ali bo morda zavil bolj v narodnozabavne vode?”<\/p>\n

Opazil sem, da se veselijo tega ali onega. Ampak tega, kako bo \u0161lo po vrsti, tudi jaz ne morem dolo\u010diti. Gre namre\u010d za to, da je stvar spontana. \u010ce ima\u0161 v glavi spontan projekt za pop produkcijo, je bolje, da ga takoj naredi\u0161, druge stvari pa lahko malo po\u010dakajo \u2013 ali pa obratno.<\/p>\n

Ste kdaj pri svojih poslu\u0161alcih za\u010dutili, da so bili presene\u010deni, ko ste se usmerili v neko zvrst, recimo narodnozabavno?<\/p>\n

Na za\u010detku zagotovo, ko se je to \u0161ele za\u010delo dogajati. Danes pa, po vseh teh letih, ko je bilo tega \u017ee veliko, so tega \u017ee navajeni.<\/p>\n

\"Oto<\/p>\n

Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Omenili ste revitalizacijo New Swing Quarteta. Lahko poveste ve\u010d o tej zgodbi in menjavi \u010dlanov?<\/p>\n

Pred \u017ee kar nekaj \u010dasa se je zamenjal en \u010dlan, novi \u010dlan pa je zdaj \u017ee nekaj \u010dasa redni \u010dlan. Do zdaj s to zasedbo nismo veliko nastopali, ker smo se pripravljali na izid novega repertoarja in nove plo\u0161\u010de.<\/p>\n

Novi \u010dlan je Mike Ore\u0161ar, priznan kitarist in tudi producent. Ima svoj studio, v katerem smo pripravili na\u0161o zadnjo plo\u0161\u010do. Je baritonist, zelo smo zadovoljni, da smo na\u0161li fanta oziroma osebo, ki je tudi kot \u010dlovek izredno krasen in topel. V \u0161ali mu ve\u010dkrat re\u010dem, da je \u010dlovek, ki ne zna re\u010di ne.<\/p>\n

To pa veste, kaj pomeni: da bo naredil vse, da bo neka stvar uspela. In tako je tudi zdaj pri tej zasedbi. Tudi sam je multipraktik, ker poleg tega projekta dela \u0161e veliko drugih stvari. Nenazadnje je \u0161e \u010dlan zasedbe Igor in Zlati zvoki, s katero tudi\u00a0nastopa. Ima ne\u0161teto snemalnih ur za razli\u010dne umetnike in tudi za nas. Ampak smo se, hvala bogu, ujeli in stvar bo stekla.<\/p>\n

\"Dana\u0161nja<\/p>\n

Dana\u0161nja zasedba New Swing Quarteta
\n Foto: Dominik Vr\u010don <\/p>\n

Torej ste zdaj svoje delovanje znotraj New Swing Quarteta nekako poenotili? So se med nekdanjimi \u010dlani pojavila razhajanja glede tega, kam naj bi \u0161la glasbena pot zasedbe, ali pa ste se morda raz\u0161li zaradi kak\u0161nih drugih trenj?<\/p>\n

Vem, da vas novinarje zanima, ali bom o nekdanjem \u010dlanu, ki ga v zasedbi ni ve\u010d, povedal kaj pikrega. Vsekakor, \u010de se to ne bi zgodilo, morda nikoli ne bi nastala dana\u0161nja zgodba. Ampak jaz \u0161e vedno spo\u0161tujem Toma\u017ea Kozlev\u010darja, ker je krasen glasbenik.<\/p>\n

Samo komunikacijsko in tudi po drugi plati na koncu nismo ve\u010d pri\u0161li skupaj. In \u010de tega ve\u010d ne za\u010duti\u0161, je bolje, da se stvari spremenijo. Tako da so se. Druga\u010de pa ni ni\u010d posebnega.<\/p>\n

\"Oto<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Dotakniva se va\u0161ega ustvarjanja z Alpskim kvintetom. Tudi to je posebna zgodba. Kaj lahko poveste o izletu v narodnozabavne vode?<\/p>\n

Moj za\u010detek sodelovanja z Alpskim kvintetom sega v leto 1985. Vinko \u0160imek me je osebno, pod pretvezo, da nekam greva, povabil na pot z avtom. Rekel sem si, da ima on vedno kaj za bregom. Odpeljala sva se na Gorenjsko, v Gorje, kjer je bil doma pokojni originalni vodja Alpskega kvinteta Jo\u017ee Antoni\u010d. V avtu mi je razlo\u017eil, da Alpski kvintet potrebuje stalnega pevca in da bi se lahko dogovorili.<\/p>\n

Rekel sem mu: “Ljubi bog, Vinko, kako bom jaz to spravil skupaj? Saj imam z New Swing Quartetom cel kup stvari in \u0161e vse drugo. Zdaj pa \u0161e tole.” Odvrnil mi je, da mi bo\u00a0\u017ee uspelo izpeljati.<\/p>\n

Ko sva prispela tja, je bilo takoj zelo veselo vzdu\u0161je. Malo smo se spoznali in \u017ee malo poskusili zapeti. Bilo je prav prijetno, ker so fantje tako dobro igrali kar brez ozvo\u010denja. Nato so se postavili tako, kot ponavadi stojijo na odru kot instrumentalni kvintet, in zaigrali eno najte\u017ejih polk tistega \u010dasa. Rekel sem: “Fantje, \u010de moram kaj podpisati, prinesite zdaj, da si vi potem ne boste premislili. Jaz sem za.”<\/p>\n

Zatem je sledilo \u0161e zadnje presene\u010denje \u2013 zraven je bil tudi njihov avstrijski mened\u017eer. To je bilo decembra 1984. Rekel je, da ima zame darilo, in za\u010del razdeljevati koledar\u010dke. Ampak ta koledar\u010dek ni bil tako nedol\u017een, saj je bilo na njem zapisanih 150 rezerviranih terminov za naslednje leto. Rekel sem si: “No, to je tisto, kar me \u010daka. Zdaj bo treba vse termine zlo\u017eiti skupaj.” In se je iz\u0161lo.\u00a0Tako sodelujemo \u0161e danes, letos pa ansambel praznuje 60 let delovanja.<\/p>\n

Se vam je kdaj v vseh teh letih na odru pripetilo, da ste pozabili besedilo ali ga zame\u0161ali?<\/p>\n

Seveda, saj sem samo \u010dlovek. Pri takih nastopih, kot so recimo pri Alpskem kvintetu, ki trajajo tudi do \u0161tiri ure, je dobro imeti na tablicah zapisana besedila. Na hitro pogleda\u0161, katera pesem je naslednja, in po potrebi malo pokuka\u0161 za pomo\u010d pri besedilu.<\/p>\n

V glasbeni karieri ste sodelovali z zvene\u010dimi glasbenimi imeni. Katero sodelovanje ali pa na\u010din dela posameznega glasbenika vas je najbolj pritegnilo?<\/p>\n

Teh je ogromno. Te\u017eko bi izpostavil samo enega. Mercer Ellington je eden izmed svetovno znanih glasbenikov, s katerim sem delal. To je sin pokojnega Duka Ellingtona, ki je bil svetovno znano ime. Pa \u0161e bi jih lahko na\u0161tel.<\/p>\n

Vedno pa se spomnim nepozabnega sre\u010danja, ki sicer \u0161e ni bilo sodelovanje, ampak bolj spoznavanje. To je bilo sre\u010danje s Paulom McCartneyjem. Spoznala sva se leta 2016 v M\u00fcnchnu, ko sva imela oba isti dan koncert v mestu \u2013 jaz s svojo zasedbo, on pa s svojo. On je nastopal na stadionu, mi pa v Circus Krone. Na sre\u010do smo mi za\u010deli pol ure kasneje, zato sem ga lahko obiskal. Imel sem pribli\u017eno dvajset minut \u010dasa za pogovor, nato pa smo od\u0161li na drugi konec M\u00fcnchna in kasneje imeli svoj koncert z Alpskim kvintetom.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Vedno pa se spomnim nepozabnega sre\u010danja, ki sicer \u0161e ni bilo sodelovanje, ampak bolj spoznavanje. To je bilo sre\u010danje s Paulom McCartneyjem. Spoznala sva se leta 2016 v M\u00fcnchnu, ko sva imela oba isti dan koncert v mestu \u2013 jaz s svojo zasedbo, on pa s svojo. On je nastopal na stadionu, mi pa v Circus Krone. Na sre\u010do smo mi za\u010deli pol ure kasneje, zato sem ga lahko obiskal.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

O \u010dem sta se pogovarjala?\u00a0Zagotovo je beseda tekla predvsem in tudi o glasbi.\u00a0<\/p>\n

Seveda. Del zgodbe, ki bi jo moral povedati kot uvod, bi bil predolg. Naredil sem \u0161e neobjavljeno slovensko razli\u010dico na njihove matrice \u2013 original s plo\u0161\u010de Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band. Jaz sem jo poimenoval Stotnik Poper in njegov sekstet. Prav ta projekt me je pripeljal do njega, saj je tudi on dobil to razli\u010dico.<\/p>\n

Ko je pri\u0161el dan sre\u010danja, sem moral hitro stopiti v stik z njegovim mened\u017eerjem, ki se je odzval zelo hitro. Rekel je, da je krasno, da sem v M\u00fcnchnu, in da se bomo lahko kon\u010dno sre\u010dali. Vpra\u0161al me je, ali lahko pridem na stadion. Tam je bilo \u017ee ogromno obiskovalcev, zato so pred koncertom organizirali enourni “meet and greet”. Pri\u0161el sem z Erniejem Mendillom iz skupine HELP! A Beatles Tribute Band, ki je bil z menoj na obisku.<\/p>\n

Seveda je bil tudi on navdu\u0161en, da bo videl svojega vzornika. Bila sva zadnja na vrsti v tisti skupini pred za\u010detkom njihovega koncerta, zato je bilo vse skupaj malo na tesno. Ampak kot pravi profesionalci so nam omogo\u010dili dvajset minut pogovora.<\/p>\n

Potem pa je hitro postalo tako doma\u010de, kot da bi se sre\u010dali \u017ee deseti\u010d in ne prvi\u010d. Sledili so kratki pogovori. Paul je povedal, da zelo ceni, da smo pri\u0161li. Ko sem mu omenil, da smo pri\u0161li z avtomobili, je bil navdu\u0161en in povedal, da se tudi sam rad vozi z avtom, vendar le takrat, ko vozi sam. Ne mara, da ga vozi kdo drug. Rekel je, da u\u017eiva, ko se sam odpelje, morda v svoj studio, in kaj posname.<\/p>\n

Skratka, kakor obrne\u0161, mi moramo delati. Zelo veliko, ful gas, kot se re\u010de, 24 ur na dan. Po drugi strani pa je to fino, ker si \u0161e vedno dober. Dobro se po\u010duti\u0161, si fit in \u0161e vedno se porajajo nove ideje.<\/p>\n

Dal mi je tudi vedeti, da pozna moje delo, ogledali so si tudi mojo spletno stran. Z mojim delom je bil torej zelo dobro seznanjen. Ko sem pri\u0161el v sobo, je samo pogledal in rekel: “\u017divjo, Oto.” Pri\u0161el je do mene in me objel kot starega znanca. Tako smo za\u010deli pogovor, ki ga je takoj obrnil na \u0161alo. On je tak \u010dlovek, da bi se tukaj brez te\u017eav usedel z nami, naro\u010dil pivo in klepetal ure in ure.<\/p>\n

V teh nekaj minutah smo seveda spregovorili tudi o tem, kdo smo, kaj po\u010dnemo in kako delamo. Dal mi je tudi nasvet: “Poglej, nikoli ne bodi v zadregi, ali dela\u0161 lokalno ali globalno. To ni pomembno, ker smo vsi glasbeniki in imamo enak na\u010din razmi\u0161ljanja. Veseli me, da sta pri\u0161la. Sli\u0161al sem o tebi in tvojem delu. Super je. \u010ce bo\u0161 \u0161e kdaj kaj mojega obdelal po svoje, kar naredi \u2013 ni\u010d ne spra\u0161uj. Ima\u0161 moj ja.” To je res krasno, ko ti eden takih glasbenikov re\u010de nekaj takega.<\/p>\n

Na tej podlagi bomo verjetno leta 2027 pripravili nekaj koncertov v povezavi s Stotnikom Poprom. Razlog je tudi v tem, da bo album Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band prihodnje leto praznoval 60 let. Imamo nekak\u0161no privolitev, zato zakaj si ne bi poskusili izmisliti ne\u010desa na to temo?<\/p>\n

\""Ko<\/p>\n

“Ko sem pri\u0161el v sobo, je samo pogledal in rekel: ‘\u017divjo, Oto.’ Pri\u0161el je do mene in me objel kot starega znanca. Tako smo za\u010deli pogovor, ki ga je takoj obrnil na \u0161alo. On je tak \u010dlovek, da bi se tukaj brez te\u017eav usedel z nami, naro\u010dil pivo in klepetal ure in ure.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kje po svetu vas je ob\u010dinstvo najbolj presenetilo?<\/p>\n

Zagotovo v Ameriki, ker smo \u0161li pet v samo jedro te glasbe. Govorim o skupini New Swing Quartet. Tam smo se podrobneje spoznali z zgodovino te glasbe \u2013 kako je nastala in zakaj.<\/p>\n

Obiskali smo tudi razli\u010dne muzeje, nastopili smo celo za zapornike. Tam smo bili pribli\u017eno \u0161tirideset dni. Na za\u010detku so nas gledali z nezaupanjem, saj \u010de pride\u0161 iz Evrope, te hitro ozna\u010dijo za komunista, kar jim ni najbolj di\u0161alo. Ko pa so videli, da pri tem ni nobene politike in da gre samo za glasbo, so nas zelo lepo sprejeli in nas skoraj posvojili. To se je dogajalo v Charlottu na vzhodu ZDA.<\/p>\n

Imeli smo tudi nastop na televiziji CBS (Christian Broadcasting Network), kjer so nas predstavili kot prvo evropsko zasedbo, ki po svetu oznanja besede Jezusa Kristusa. Ravno takrat smo obele\u017eevali 25 let delovanja skupine.<\/p>\n

Voditelj, ki nas je napovedal, je bil takrat zelo popularen, podobno kot Oprah. Je pa imel kar nekaj te\u017eav z izgovarjavo na\u0161ih imen \u2013 posebej pri Toma\u017eu Kozlev\u010darju, mi preostali trije smo jo \u0161e nekako odnesli. V \u017eivo smo odpeli en ven\u010dek pesmi, naslednji dan pa smo izvedeli, da si je oddajo gledalo 60 milijonov ljudi. Potem so jo \u0161e ve\u010dkrat ponovili, tako da bog ve, koliko ljudi nas je videlo.<\/p>\n

Kako gledate na slovensko kulturo festivalov?<\/p>\n

Edini festival, ki se je obdr\u017eal, so Melodije morja in sonca, ki bodo tudi letos na sporedu. Tudi jaz sem povabljen kot poseben gost. Kako bo z drugimi festivali, pa tudi sam ne vem.<\/p>\n

Zdi se mi, da so festivale nekoliko zanemarili, morda tudi zato, ker nekateri menijo, da je to pre\u017eiveta oblika. Pogosto jih organizirajo ljudje, ki sicer nekaj vedo o glasbi, a zanemarjajo zgodovino in tisto, kar je slovensko glasbo naredilo dobro. Namesto tega sledijo samo trendom.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“\u017delel bi si, da bi vsaj Slovenska popevka \u0161e \u017eivela. Vsaj to bi morali ohraniti, \u010de \u017ee ne drugega.”
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Bi si vi \u017eeleli ohraniti katerega izmed festivalov?<\/p>\n

\u017delel bi si, da bi vsaj Slovenska popevka \u0161e \u017eivela. Vsaj to bi morali ohraniti, \u010de \u017ee ne drugega.<\/p>\n

Va\u0161i dve h\u010derki, dvoj\u010dici, bosta letos postali polnoletni. S \u010dim se ukvarjata? Sta tudi onidve glasbeno dejavni?<\/p>\n

Da, konec leta bosta postali polnoletni. Ko sta bili mlaj\u0161i, pribli\u017eno med \u0161estim in devetim letom, sta bili kar precej glasbeno aktivni, nekaj sta tudi posneli. Zdaj se s tem ukvarjata manj, saj obe obiskujeta umetni\u0161ko gimnazijo v Ljubljani.\u00a0Glasbeni okus se pri mladih hitro spreminja, zato trenutno ni videti, da bi bili glasbeno zelo aktivni. Bomo videli, kako se bosta odlo\u010dili v prihodnosti.<\/p>\n

Sta pa zelo navezani druga na drugo in tudi na mamo. Jaz nisem tipi\u010den o\u010de, ki bi ukazoval ali vsiljeval svoje poti. Sem bolj prijatelj in jima vedno pravim, naj razmi\u0161ljata s svojo glavo. S\u010dasoma bosta na\u0161li vsaka svojo pot.<\/p>\n

Kako pa va\u0161a dru\u017eina gleda na va\u0161e ustvarjanje?<\/p>\n

Vedno so z mano. Kaj bi lahko rekel drugega kot to?<\/p>\n

Na kaj je Oto Pestner najbolj ponosen v \u017eivljenju:<\/p>\n

<\/p>\n

Pred leti ste imeli tudi nekaj zdravstvenih te\u017eav. Kako ste se takrat spopadali s tem?<\/p>\n

Takrat se s tem pravzaprav nisem spopadal. Prepustil sem se vi\u0161ji sili, ki me je za deset minut vzela, potem pa sem se vrnil. To je bila posebna izku\u0161nja. Po njej sem dobil veliko novih impulzov, kako naj ravnam v \u017eivljenju, in tega se dr\u017eim.<\/p>\n

O tem sicer raje ne govorim preve\u010d, ker bi kdo, ki stvari bere povr\u0161no in ne duhovno, lahko pomislil, da se mi je zme\u0161alo. Jaz pa verjamem, da so te stvari resni\u010dne in da mi pomagajo lepo \u017eiveti naprej.<\/p>\n

Ste tudi avtor \u0161tevilnih skladb. Kaj vas najbolj navdihuje pri ustvarjanju?<\/p>\n

Navdihuje me tisti trenutek, ko delam dolo\u010deno stvar.\u00a0Lahko gre za zelo razli\u010dne projekte. Dotaknil bi se enega novej\u0161ega primera. Lani sem sodeloval s pesnico\u00a0Darjo Furek, ki prihaja s Ptuja. Na za\u010detku sva bila celo soseda v bloku, kjer \u017eivim. Ponudila mi je vpogled v svojo malo pesni\u0161ko zbirko z namenom, da pogledam, ali bi se iz tega kaj dalo ustvariti.<\/p>\n

Pesmi so bile res iskrene, napisane tako, da jim \u010dlovek lahko verjame. Napisane so bile zelo prosto, saj pesnica nikoli ni razmi\u0161ljala o uglasbitvah. Povedal sem ji, da bom moral nekatere dele malce prilagoditi v verze, da se bo melodija la\u017eje prijela. Privolila je in kmalu sva na\u0161la dogovor, tudi glede tega, kdo bi dolo\u010dene pesmi pel. Gre za projekt, v katerem sodeluje ve\u010d pevcev.<\/p>\n

Na za\u010detku je bil nabor \u017ee pripravljen; polovica izvajalcev je ostala iz prve serije. Nekateri so odstopili, zato smo poiskali nadomestne pevce. Botra vsega tega je Tinkara Kova\u010d, ki je Darjina dobra prijateljica. Ko je delo videla \u0161e pred mano, ji je rekla, da mora iz tega nastati nekaj ve\u010d. Zato je Darja vzpostavila stik z mano, sosedom. Glasbeno in producentsko sem projekt nato prevzel jaz.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Jaz nisem tipi\u010den o\u010de, ki bi ukazoval ali vsiljeval svoje poti. Sem bolj prijatelj in jima vedno pravim, naj razmi\u0161ljata s svojo glavo. S\u010dasoma bosta na\u0161li vsaka svojo pot.”
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Naslov projekta je Rapsodija 9, ker je \u0161lo za devet navdihov, kot pravi Darja. Dodal sem \u0161e uvodni motiv \u2013 skoraj povsem instrumentalen z eno vokalno vokalizacijo opernega tipa, ki jo je posnela Eva \u010cerne. Ta uvod nas vodi skozi vseh devet komadov. \u010ce poslu\u0161ate projekt, boste opazili, da \u010deprav\u00a0so skladbe lo\u010dene, skoraj neprekinjeno prehajajo ena v drugo. To smo naredili namenoma.<\/p>\n

V\u0161e\u010d so mi bile vse stvari, res sem u\u017eival pri ustvarjanju. Avtor preostalih skladb sem sam. Uro\u0161 Cingesar je avtor desete skladbe, ki jo poje Tinkara, skupaj pa sta jo posnela. Sodelovala sta tudi Klemen \u010campa, izrazito talentiran rock kitarist iz Ko\u010devja, ter pevec Matic Nareks, s katerim sta posnela duet \u2013 skoraj \u017ee metal razli\u010dico enega komada.<\/p>\n

Projekt je iz\u0161el 10. decembra lani in je zdaj vro\u010da roba. Upam, da bo tudi del mojega leto\u0161njega repertoarja. Nameravamo ga predstaviti tudi na odrih \u2013 morda v nekoliko skr\u010deni obliki, morda z manj izvajalci, a to bomo \u0161e videli.<\/p>\n

Kako na splo\u0161no gledate na dana\u0161njo glasbeno sceno v Sloveniji?<\/p>\n

Scena vedno \u017eivi. Pojavljajo se nova, zelo dobra imena, ki gredo v korak s \u010dasom. Nekateri pa \u0161e vedno radi ohranjajo starej\u0161e stile in jih uspe\u0161no uporabljajo. Ljudje \u0161e vedno radi hodijo na koncerte, kjer se sli\u0161ijo big band, godala ali ritmo-simfoni\u010dni orkester \u2013 kjer se igra in poslu\u0161a lepa glasba. Tudi mladi radi obiskujejo tak\u0161ne koncerte, \u010deprav v prostem \u010dasu poslu\u0161ajo recimo metal glasbo. Ljudje potrebujejo raznolikost, malo du\u0161ne hrane \u2013 in zakaj ne?<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Najbolj zanimivo pa je, da so, ko te potrebujejo, stra\u0161no prijazni, ko pa te ne potrebujejo ve\u010d, si hitro pozabljen. To je pa\u010d mentaliteta mnogih, ki se ukvarjajo s politiko \u2013 ne \u017eelim nikogar posebej izpostavljati ali biti krivi\u010den.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

\u010ce se nave\u017eemo na stanje v Sloveniji, smo \u017ee globoko v predvolilnem obdobju. So si politiki kdaj \u017eeleli, da nastopate zanje?<\/p>\n

Da, to ni bilo samo enkrat, vendar je bilo \u017ee pred leti. Seveda si vsak nabira svoje to\u010dke na tvoje ime. Najbolj zanimivo pa je, da so, ko te potrebujejo, stra\u0161no prijazni, ko pa te ne potrebujejo ve\u010d, si hitro pozabljen. To je pa\u010d mentaliteta mnogih, ki se ukvarjajo s politiko \u2013 ne \u017eelim nikogar posebej izpostavljati ali biti krivi\u010den.<\/p>\n

So pa politiki, ki so izredno prijetni in dobri, tudi moji kolegi. Tak\u0161ni poznajo razliko. Sam se pa ne \u017eelim preve\u010d izpostavljati in namerno vpletati v politi\u010dne zadeve.<\/p>\n

Ponavadi tisti, ki te naro\u010dijo, mislijo, da te bodo \u017ee dobro izkoristili\u00a0za denar, namesto da bi te resni\u010dno cenili in vpra\u0161ali, ali bi \u017eelel sodelovati in zanje kaj narediti. Zato se takim stvarem raje izogibam.<\/p>\n

Preberite \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na glasbeni sceni delujete \u017ee skoraj \u0161est desetletij.\u00a0Kak\u0161ni so bili va\u0161i glabenih za\u010detki in kako se jih spominjate?…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":24414,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[10189,114,276,10190,3507,10184,10186,10185,10188,1211,10187,4960,278,10183,62,6319,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-24413","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-ansambel-alpski-kvintet","9":"tag-entertainment","10":"tag-glasba","11":"tag-glasbeni-producent","12":"tag-glasbenik","13":"tag-jazz","14":"tag-mike-oresar","15":"tag-narodno-zabavna-glasba","16":"tag-new-swing-quartet","17":"tag-oto-pestner","18":"tag-paul-mccartney","19":"tag-pevec","20":"tag-pop-glasba","21":"tag-popevka","22":"tag-si","23":"tag-skladba","24":"tag-slovene","25":"tag-slovenia","26":"tag-slovenija","27":"tag-slovenscina","28":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116224611084719773","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24413","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=24413"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24413\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/24414"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24413"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=24413"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=24413"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}