V pogovoru smo se dotaknili tega, kak\u0161ni so izzivi z vodenjem dru\u017einskega podjetja, ki je danes eno najbolj uspe\u0161nih na svojem podro\u010dju, kako je izgledalo odra\u0161\u010danje v tak\u0161nem okolju, kak\u0161ni so bili koraki do uspeha in zakaj je bil o\u010de najbolj\u0161i mentor.<\/p>\n
Gospod Janez, vi torej nadaljujete posel, ki sta\u00a0ga\u00a0za\u010dela va\u0161a star\u0161a pred dobrimi petimi desetletji. V enem od intervjuju ste rekli, da je bila o\u010detova odlo\u010ditev za posel intuitivna, morda celo nespametna. Kaj ste mislili s tem?<\/p>\n
Ja, tako nekako. Ne predstavljam si namre\u010d, da bi danes kdo pri\u010del z delom na tak na\u010din, kakor je on takrat. Danes se zdi te\u017eje, skoraj nemogo\u010de podati v posel brez posebnih izku\u0161enj. Izraz nespametno sem uporabil, ker je moj o\u010de za\u010del tako, da si je sposodil denar, tvegal in se podal v nekaj povsem novega, \u010desar ni poznal. Z mamo sta zastavila vse svoje premo\u017eenje, vse, kar sta imela, kar je imela na\u0161a dru\u017eina, ker je o\u010de v to enostavno verjel. O\u010de je tvegal veliko in brez zagotovil, da mu bo uspelo. Sam se ne vidim tako mo\u010dnega, da bi to lahko naredil.<\/p>\n
Zares izjemno pogumno dejanje. Pravite, da je bilo za va\u0161ega o\u010deta to novo podro\u010dje, kaj pa je po\u010del prej?<\/p>\n
O\u010de je svojo obrt za\u010del \u017ee leta 1973 s svojim prvim tovornjakom. Povedal nam je, da je bilo zanj delo voznika, ki ga je opravljal 8 let, vse te\u017eje. Ker se mu je precej spalo med vo\u017enjo, je iskal druge re\u0161itve. Potem pa je bil udele\u017een v prometni nesre\u010di, v kateri sam sicer ni bil po\u0161kodovan, kamion pa je bil ‘totalka’. Ta situacija je bila nekako povod, da je postal bolj odprt za druga\u010dne, bolj dinami\u010dne izzive. Po spletu okoli\u0161\u010din je naletel na majhno mo\u017enost nakupa prvega \u010de\u0161kega dvigala na velesejmu v Zagrebu v \u010dasu Jugoslavije. Nek mo\u0161ki je pristopil s to ponudbo, \u010deprav je bilo za tiste \u010dase zelo neobi\u010dajno, da bi nekdo tako zasebno za\u010del, tak\u0161ni posli so sicer potekali preko javnih ustanov. O\u010de pa je zagrabil to prilo\u017enost, tvegal, zastavil ves svoj denar in hi\u0161o, ter si nekaj \u0161e izposodil. Res neobi\u010dajno za tiste \u010dase, \u010deprav, saj veste, kako pravijo: ve\u010d napak, ve\u010dja izku\u0161nja, bolj\u0161e jo bo\u0161 odnesel naprej. To prepoznavam tudi pri sebi: vse, kar vem o podjetju, vem zgolj iz izku\u0161enj in opravljenih napak.\u00a0<\/p>\n
O\u010de in mama sta zastavila vse svoje premo\u017eenje, vse, kar sta imela, kar je imela na\u0161a dru\u017eina, ker je o\u010de v to enostavno verjel. O\u010de je tvegal veliko in brez zagotovil, da mu bo uspelo.\u00a0<\/p>\n
Zares navdihujo\u010da zgodba od kamiona do prvega dvigala. Se morda lahko dotaknete nekaj mejnikov, kako manj\u0161a obrt prerase v velik posel?<\/p>\n
![\"Janez](\"\/media\/img\/47\/93\/deaab81ff8e952416ac8.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Ko pogledam za nazaj, se ta preobrazba male obrti v velik posel nikdar ni zares \u010dutila. To je generi\u010dna rast, ki je logi\u010dna, \u010de nekaj dela\u0161 prav in s pravo strastjo. Rezultata ni bilo mogo\u010de napovedati niti predvideti in ni se zgodilo \u010dez no\u010d. Vmes so bili te\u017eki \u010dasi in v teh \u010dasih smo, oziroma sta o\u010de in mama, takrat vse, kar se je zaslu\u017eilo, vlagala nazaj v podjetje. Tudi sam danes ugotavljam, da \u010de ne vlaga\u0161 dobi\u010dkov nazaj v to, kar po\u010dne\u0161 s strastjo, se ne more razvijati.\u00a0<\/p>\n
Skratka, tak\u0161no delo in tak\u0161na zgodba se gradi korak po korak. Tudi sedaj, ko je posel relativno ute\u010den, se napredek izvaja postopoma. Zares nas nikoli ni gnal ve\u010dji posel ali ve\u010dji promet, kaj \u0161ele dobi\u010dek. \u0160e danes nas \u017eene enostavno to, da so naloge, ki jih opravljamo, izvedene kakovostno in je kupec zadovoljen do te mere, da se vra\u010da nazaj. Prese\u017eek dobi\u010dka se tako vra\u010da v podjetje za razvoj delovnih procesov in posodabljanje voznega parka, za katerega je treba nenehno skrbeti in tukaj nam ne zmanjka mo\u017enosti investiranja. Razpolo\u017eljiva delovna oprema je takoj za ekipo najbolj pomembna.\u00a0<\/p>\n
Ko pogledam za nazaj, se ta preobrazba male obrti v velik posel nikdar ni zares \u010dutila. To je generi\u010dna rast, ki je logi\u010dna, \u010de nekaj dela\u0161 prav in s pravo strastjo.<\/p>\n
To je malo druga\u010de kot so nas u\u010dili na ekonomiji. Va\u0161 cilj je bil pravzaprav izbolj\u0161anje delovnih procesov, ne pa nek znesek na ra\u010dunu.<\/p>\n
Ne, ni nas vodil znesek. Stroka me \u017eeli prepri\u010dati, da je vodilo dobi\u010dek. Pravijo, da \u010de si ne zada\u0161 dobi\u010dka, ni prometa, jaz se pa kar te\u017eko sprijaznim s tem. A mi smo bili druga\u010de vzgojeni, tega sploh nismo zares spremljali. Dobi\u010dek je samo posledica ne\u010desa, ampak to nikoli ni bil na\u0161 cilj. Cilj je bil zadovoljiti potrebe naro\u010dnika, saj mi dobesedno servisiramo stranke, ki nas potrebujejo za kratke naloge. Pridemo in naredimo in tukaj je odziv zelo pomemben. Morda je zaradi tega na\u0161e podro\u010dje specifi\u010dno in se nam tak\u0161no razmi\u0161ljanje zato dobro obnese.<\/p>\n
Dobi\u010dek je samo posledica ne\u010desa, ampak to nikoli ni bil na\u0161 cilj.<\/p>\n
Ko vas poslu\u0161am, se mi zastavlja vpra\u0161anje, kako je bilo odra\u0161\u010dati v takem okolju, kako ste gledali na o\u010deta oziroma posel, v katerem sta sodelovala oba star\u0161a?<\/p>\n
Te\u017eko je opisati konkretno, pri nas je vse to potekalo nekako naravno. \u010ce pogledam nazaj: hodil sem v \u0161olo, spremljal dejavnost in star\u0161e pri svojem delu na dvori\u0161\u010du, pomagal sem pri manj\u0161ih opravilih in se priu\u010dil marsi\u010desa \u2013 \u010disto sproti. Mislim celo, da bi se vsak lahko tega priu\u010dil, \u010de bi odra\u0161\u010dal v takem okolju.<\/p>\n
O\u010de nikoli ni bil zares poslovne\u017e, bil je eden izmed fantov v ekipi, ki so takrat delali. Bil je ustanovitelj, bil je direktor, bil je vodja, vendar \u0161e vedno samo del tega, kar je rad delal v svojem podjetju.<\/p>\n
Posledi\u010dno je tudi nas nau\u010dil, da smo del ekipe, dela skupaj opravljamo. Verjamem, da s takim odnosom med sodelavci pravzaprav gradi\u0161 podjetje in zaupanje. Torej, ve\u010dkrat poudarjam to besedo, da je to privilegij. In vsak bi ga lahko izkoristil, \u010de bi bil na takem mestu.<\/p>\n
![\"Janez](\"\/media\/img\/99\/7c\/55547b98f265fda536c3.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Ali sta z bratom vedno vedela, da \u017eelita nadaljevat pot, ki jo je zastavil vajin o\u010de? Sta bila spodbujena k temu, sta razmi\u0161ljala tudi druga\u010de, sta bila mogo\u010de tudi v kak\u0161nih drugih slu\u017ebah ali je bilo to nekaj, kar se je tako naravno zgodilo, da sta prevzela vajeti?<\/p>\n
Jaz osebno nisem imel drugih idej, o tem me pogosto spra\u0161ujejo. Verjamem pa, da bi me doma podprli v \u010demerkoli, saj ni bilo nikoli nikakr\u0161nega pritiska. Delo sem preprosto nadaljeval s svojo prisotnostjo in energijo. Moj brat pa je imel nekaj ve\u010d izku\u0161enj, saj je \u0161el po opravljenem \u0161olanju na prakso drugam. Mislim, da je to zelo pomembno, morda celo bolj\u0161e. Dragoceno je imeti razli\u010dne izku\u0161nje.\u00a0<\/p>\n
Kak\u0161no pa je \u017eivljenje z o\u010detom, ki je obenem tudi \u0161ef? So bili kak\u0161ni izzivi, bi izpostavili kak\u0161ne prednosti?\u00a0<\/p>\n
Vsekakor, sodelovanje z o\u010detom je bilo in \u0161e vedno je zanimivo. Vsi vemo, da je pogled na \u017eivljenje in delo v podjetju s starostno razliko 30 let druga\u010dno, kot je delo s svojimi vrstniki ali sodelavci. Vsekakor pa je bilo sodelovanje z o\u010detom najve\u010dja prednost in privilegij, saj bolj\u0161ega mentorja ne more\u0161 imeti. On je bil tisti, ki je verjel v naju brez vsakega dvoma. Jaz pa ne bi mogel bolje zaupati \u010dloveku, kot sem lahko zaupal svojemu o\u010detu. Ker je \u017eelel dobro za podjetje, torej dobro zame. Zaupal nama je, ker je verjel, da \u017eeliva dobro za podjetje tudi midva.\u00a0<\/p>\n
O\u010de in mama uradno ne delata ve\u010d, sta pa tukaj z nami in svetujeta pri ve\u010djih zadevah. To je pomembno. Zadnja leta se je o\u010de veliko ukvarjal z novo pridobljenimi poslovnimi prostori, oba star\u0161a sta \u0161e zelo dobrodo\u0161la. Nekako ni podjetja brez njune prisotnosti. To se \u010duti v okolju in to se \u010duti tudi med zaposlenimi. Nista zaposlena, ampak sta tukaj. In to je taka velika nevidna sila, tako da bo \u0161e precej izzivov, ko tega ne bo ve\u010d.<\/p>\n
Vsekakor pa je bilo sodelovanje z o\u010detom najve\u010dja prednost in privilegij, saj bolj\u0161ega mentorja ne more\u0161 imeti.\u00a0<\/p>\n
Eno veliko tranzicijo ste \u017ee uspeli narediti \u2026 ko sem si sku\u0161ala predstavljati, kako je, ko ima\u0161 neko tako dru\u017einsko podjetje, sem se spra\u0161evala, ali je bil posel pogosto zelo globoko prepleten z zasebnostjo – ste na primer pri kosilu pogosto govorili o poslu, ste to zelo lo\u010devali?\u00a0<\/p>\n
![\"Janez](\"\/media\/img\/4f\/16\/c3d627c303fa6e4e77a0.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
To je iskreno te\u017eko lo\u010diti, \u010deprav nekateri govorijo, da bi morala biti neka stroga lo\u010dnica. Pri nas sta bila oba svetova prepletena, druga\u010de ne bi mogli skupaj delati. Tudi v slu\u017ebi se lahko pogovarjamo o zasebnih zadevah, s \u010dimer ni ni\u010d narobe. Pomembno je, da se ekipa razume in dopolnjuje, zato dovoljujemo tudi zasebne aktivnosti v \u010dasu slu\u017ebe, \u010de je seveda delo opravljeno. Na\u0161a slu\u017eba in slu\u017eba na\u0161ih zaposlenih ni obi\u010dajna slu\u017eba, na\u0161e delo nima urnika. To je na\u010din \u017eivljenja, zato je vse prepleteno. Zakaj o ne\u010dem ne bi govorili kadarkoli, \u010de je to dobro za podjetje? Naj si bo to v slu\u017ebi ali pa izven slu\u017ebe, seveda pa brez pretiravanja.<\/p>\n
Ko vas poslu\u0161am, se mi zdi, da je predaja vodstva podjetja s strani o\u010deta vam in bratu potekala dlje \u010dasa, nekako rasla z vama. Ampak mogo\u010de lahko vseeno podelite, kako je bilo prevzeti krmilo in se zamenjati v teh vlogah?<\/p>\n
To\u010dno to, predaja, kot jo omenjate, nikakor ni bila nek moment. Predaja se je izvr\u0161evala neuradno, ni bilo dogovora in dogajala se je dolgo \u010dasovno obdobje. Morda sploh \u0161e ni predana zares. To je \u017eiv proces, ki ga \u017eivi\u0161 vsak delovni dan. O\u010de je postopoma predajal svoje delovne naloge, tako da zares nikoli ni kon\u010dal z delom. Midva pa nikoli nisva zares ob\u010dutila vedno ve\u010dje odgovornosti. Torej, tako postopoma se je to dogajalo. \u010ce bi se to zgodilo \u010dez no\u010d, bi bilo veliko bolj stresno in zahtevno. Morda celo neizvedljivo. Namre\u010d, v take \u0161kornje stopiti \u010dez no\u010d ni dobro, tako pa nekako pre\u017eivi\u0161. Treba je poudariti, da sta tudi ustanovitelja rasla v tem procesu in v dolo\u010denem momentu dovolj dorasla, da sta nama oziroma sebi dovolila in omogo\u010dila to, da sta nama za\u010dela zaupati. Ne gre samo, da sva bila midva dorasla, tudi ustanovitelja sta morala dorasti. Obenem sta sebi s tem omogo\u010dila mirnost. Jaz pravim zase, da nisem tako zaupljiv in bom imel ve\u010dji izziv, da dorasem do te mere zaupanja, da bi lahko nekomu tako postopoma predajal zadeve.\u00a0<\/p>\n
O\u010de je postopoma predajal svoje delovne naloge, tako da zares nikoli ni kon\u010dal z delom. Midva pa nikoli nisva zares ob\u010dutila vedno ve\u010dje odgovornosti.\u00a0<\/p>\n
In tako ste postopoma, z veliko predanega dela pri\u0161li tudi do nagrade Podjetnik leta 2025. Kaj vam pomeni ta naziv?\u00a0<\/p>\n
Ta naziv nam pomeni potrditev, da smo na pravi poti. Enostavno. Na podelitvi na Brdu je bilo predstavljenih veliko lepih podjetni\u0161kih zgodb. Res je bil vrhunski dogodek in vsaka zgodba je unikatna. Nikakor niso vse zgodbe iste in vsak na\u010din vodenja ne pripelje do istih rezultatov. Vsaka zgodba je posebna in lahko bi iz vsake dobil kak\u0161no dobro idejo, verjetno jo tudi smo. Pri priznanju pa se mi zdi predvsem pomembno to, da ga z bratom ne jemljeva tako osebno. Taki uspehi ne pridejo sami od sebe, za njim stojimo predani posamezniki, zavzeta predana ekipa, ki dela s srcem. Za\u010delo se je pred ve\u010d kot 50 leti in nagrada pripada celotnemu kolektivu, ki je zaslu\u017een za to. Je pa lepo plavati v teh valovih in morda tudi s tem nekako podpreti podjetje.<\/p>\n
Kak\u0161ni so va\u0161i cilji za prihodnost?<\/p>\n
Izzivov ne manjka. Predvsem v leto\u0161njem letu si bomo prizadevali k izpopolnjevanju obstoje\u010dih delovnih procesov in k \u010dim bolj\u0161i komunikaciji in odnosih, ki so klju\u010dni. Vse, kar delamo, delamo za interese podjetja, saj imamo le tako najve\u010d od njega. Torej, ohranjamo vrednote dru\u017einskega poslovanja, hkrati nenehno vlagamo v posodobitev in razvoj, kar nam omogo\u010da ohranjanje vodilnega polo\u017eaja na trgu.<\/p>\n
![\"Janez](\"\/media\/img\/40\/58\/7e3389bec3ea956e659b.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Omenili ste pomen komunikacije. Imate kak\u0161ne posebne na\u010dine, kako sku\u0161ate to vzdr\u017eevati na visoki ravni, morda \u0161e izbolj\u0161ati?<\/p>\n
Torej, tu so kar izzivi in mislim, da bo to v prihodnje vse te\u017eje. Do sedaj je bilo pomembno, da si imel vrhunske stroje, ljudje pa se bodo \u017ee zna\u0161li, je sedaj ravno obratno. Zdaj je treba motivirati ljudi \u2013 jih pritegniti, da pridejo, da se najdejo v tem okolju, in da so v tem dobri. Sam se \u017ee udele\u017eujem \u0161tevilnih delavnic, vodstvene akademije, kljub temu, da sem diplomiran ekonomist, se takih stvari v \u0161oli nismo u\u010dili.<\/p>\n
Eno vpra\u0161anje bi posvetila \u0161e aktualnim gospodarstvenim spremembam. Kako vladne spremembe glede bo\u017ei\u010dnice in dviga minimalne pla\u010de vplivajo na vas? Mnogi podjetniki ob tej spremembi napovedujejo poslab\u0161anje poslovnih rezultatov. Kako bi vi to komentirali?<\/p>\n
Ja, to je vedno vro\u010da tema, ampak vladne spremembe so stalnica. Na to nimamo direktnega vpliva, zato se posku\u0161am ne preve\u010d ukvarjati s tem. Vi\u0161anje pla\u010d nas sicer ne presene\u010da. \u017divimo v \u010dasu inflacije in je tudi pla\u010do potrebno prilagajati. To je logi\u010dno in normalno. Potrebno pa je, da tudi mi vseskozi sproti prilagajamo na\u0161e cene in storitve, da ne pridemo v neke \u0161karje. Za inflacijo pa vemo vsi, da je to nek davek, ki ga dr\u017eava pobira ekstra iz \u017eepov podjetnikov oziroma ljudi.<\/p>\n
Vi\u0161anje dobrin je samo pobiranje davka in to slabo vpliva na vse. Cene se ne bodo ve\u010d spustile. Mislim, da postajamo neka \u0160vica v nepravem pomenu besede, ustvarjamo draginjo in to ni v redu.\u00a0<\/p>\n
Kljub temu pa ne pri\u010dakujemo slab\u0161ih poslovnih rezultatov, ker se na to mogo\u010de sproti prilagajamo. Enostavno imamo veliko kupcev, nismo vezani na enega, kar je na\u0161a velika prednost. Veliko je bilo tudi govora o regresih, kar mi sicer podpiramo. Sami to izvajamo \u017ee ve\u010d kot 20 let. Letos je bila za nas pravzaprav olaj\u0161evalna okoli\u0161\u010dina, da je bil zimski regres manj obdav\u010den.<\/p>\n
Verjamem, da bodo drugi podjetniki imeli oziroma so \u017ee imeli precej\u0161nje te\u017eave pri izpla\u010dilu tega, ker nikakor ni po\u0161teno, da vlada odlo\u010da in postavlja pravila na tujem dvori\u0161\u010du s tujim denarjem.\u00a0<\/p>\n
Pa tako na hitro in brez opozorila \u2026<\/p>\n
![\"Janez](\"\/media\/img\/36\/2f\/309af26c36a7de99e396.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
To\u010dno tako, tukaj bi bilo potrebno eno leto zamika, da bi se podjetniki pripravili vzeti kredite, karkoli. Zdaj pa menda celo prodajajo svojo imovino, sli\u0161al sem, da prodajajo terjatve za velik procent, da ne bodo drugi rekli, da ni uspel izpla\u010dati do prvega roka. To je bilo s strani vlade popolnoma nepo\u0161teno, verjamem, da je to bil nek predvolilni bonbon. Podjetniki morajo o tak\u0161nih stvareh sami odlo\u010dati, zaposleni pa imajo vedno mo\u017enost izbire. Slu\u017eb je dovolj, vse se da, \u010de se ho\u010de.\u00a0<\/p>\n
\u010ce povzamem, zakonska uvedba zimskega regresa na nas ne bo vplivala, ker bomo to izvajali \u0161e naprej, \u010de nam bo posel to le omogo\u010dal. Ko pa ne bomo mogli, pa\u010d ne bomo, nas pa zakon ne more prisiliti v to. Mi zaposlenim dajemo nadpovpre\u010dne pla\u010de in res ni po\u0161teno, da od nas zahtevajo \u0161e nekaj dodatnega. Saj veste, kako gre, s tem denarjem se potem pla\u010duje tudi javni sektor. Ampak hvala bogu, da to na nas ne bo tako posebno vplivalo. Smo veseli in ponosni na to, da imamo tako ekipo, da si to lahko privo\u0161\u010dimo.<\/p>\n
Za konec me zanima \u0161e, kaj bi svetovali nekomu na poslovni poti, kaj menite, da je klju\u010dno za uspeh?<\/p>\n
V na\u0161em primeru je uspeh mogo\u010d samo ob tesnem sodelovanju vseh zaposlenih kot ekipe in seveda do kupcev. Kupci se vra\u010dajo, ker imajo radi na\u0161 sistem dela. Kako mi poslujemo, kako se razumemo in kako mi kupca razumemo. Delo opravljamo ljudje, kot sva rekla, ne stroji. Pomembno je, da bi vsi razumeli in \u017eiveli poslanstvo podjetja. Ekipa mora razumeti ne samo, kaj dela, kar je logi\u010dno, vendar tudi, zakaj dela, kar dela. \u010cemu to slu\u017ei, kar dela. To je izziv za vsako organizacijo, ne samo za nas. Med drugim je pomembna tudi varnost zaposlenih. To varnost pa lahko omogo\u010di vodstvo ali dober vodja. Zaposleni mora dobro opravljati svoje delo, ne da razmi\u0161lja, kako bo \u0161el \u010dez mesec. Naloga delodajalca pa je, da motivira, vodi in ustvarja ugodne in varne delovne pogoje za zaposlene.\u00a0<\/p>\n
Morda vas zanima tudi:<\/p>\n