Lo\u010ditveno razpravo smo imeli ravno na moj \u0161tirideseti rojstni dan. Ko smo zapu\u0161\u010dali sodi\u0161\u010de, mi je biv\u0161a rekla, da najmlaj\u0161i sin ni moj. Nekaj mesecev kasneje mi je sporo\u010dila, da bo prevzel priimek svojega pravega o\u010deta. Na prijateljevo pobudo sva s sinom preverila DNK, izkazalo se je, da sem njegov o\u010de! To sem sporo\u010dil tudi \u017eeni, ali je povedala novemu partnerju, pa ne vem. <\/p>\n
Kasneje, ko je imela z njim \u0161e enega otroka, sta bila sinova ve\u010dino \u010dasa pri meni. Starej\u0161i danes \u017eivi v tujini, najmlaj\u0161i pa si je pri mojih star\u0161ih uredil dom zase in za svojo dru\u017eino. V tem \u010dasu sem se precej navezal na patrona\u017eno sestro, ki je nekaj let skrbela za o\u010deta. Veliko \u010dasa tudi sicer pre\u017eiviva skupaj, a se zaradi slabih izku\u0161enj, ki sem jih imel z biv\u0161o, bojim narediti korak naprej. Kaj bi mi predlagali?<\/p>\n
Risto<\/p>\n
Odgovarja Milena Miklav\u010di\u010d<\/p>\n
Dragi Risto, v pismu ste ve\u010dkrat omenili, da mo\u0161ki ne smejo jokati. Spominjam se starej\u0161ega mo\u017eakarja, ki je kot mlad fant do\u017eivel tudi krutosti so\u0161ke fronte. Obiskala sem ga, ko je bil \u017ee precej v letih. Njegovi svojci so me opozorili, da bo mu\u010dno, ker se ves \u010das joka. Med pogovorom mi je dejal: \u00bbVse \u017eivljenje sem moral biti mo\u010dan, ker smo \u017eiveli v te\u017ekih razmerah. Nisem smel pokazati \u010dustev, da bli\u017enji ne bi mislili, da sem obupal. Danes pa se jo\u010dem tudi za nazaj.\u00ab Njegove besede so me pretresle, za vse ve\u010dne \u010dase si jih bom zapomnila. Vesela bi bila, \u010de bi se o solzah, ki ste jih skrivali, neko\u010d pogovorili s svojima sinovoma. Marsikaj, kar ste skupaj do\u017eiveli, bodo videli v druga\u010dni lu\u010di in tudi vezi, ki so med vami \u017ee tako zelo mo\u010dne, bodo \u0161e mo\u010dnej\u0161e.<\/p>\n
Pa da se vrnem na va\u0161e pismo: po spletu okoli\u0161\u010din ste imeli lo\u010ditveno razpravo ravno na va\u0161 \u0161tirideseti rojstni dan. Namesto da bi nazdravljali z dru\u017eino in prijatelji, ste odhajali s sodi\u0161\u010da z ob\u010dutkom, da vam je \u017eivljenje vzelo vse. \u017denini star\u0161i so vas javno poni\u017eali, saj so vas pri\u010dakali pred vhodom in se vam privo\u0161\u010dljivo smejali. Mo\u0161ki, ki imajo ob\u010dutljivo du\u0161o, zaradi tak\u0161nih udarcev pogosto obti\u010dijo v nekak\u0161ni notranji jezi, ki jim ne da dihati. Na sre\u010do ste ravnali druga\u010de in ob prvi prilo\u017enosti preverili sinov DNK. Prepri\u010dana sem, da so rezultati zmedli va\u0161o biv\u0161o \u017eeno, saj se tak\u0161nega razpleta ni nadejala. Morda ste jo tudi prestra\u0161ili, kdo ve, kaj vse je \u017ee napletla zdaj\u0161njemu partnerju.<\/p>\n
Tudi to, da sta bila sinova ve\u010dino \u010dasa pri vas, veliko pove, saj otroci niso neumni in gredo raje tja, kjer \u010dutijo ve\u010d ljubezni in varnosti. Ne razumejo vseh podrobnosti, a vseeno vedo, komu morajo zaupati.<\/p>\n
Sinova ste spravili h kruhu, nekako ste verjeli, da ste \u017ee stari, da se bo \u017eivljenje umirilo. A usoda je nepri\u010dakovano posegla vmes in vam zme\u0161ala \u0161trene, saj ste se zaljubili. \u00bbIn to pri mojih letih,\u00ab ste zapisali. Kot da so leta pomembna!<\/p>\n
Sinova ste spravili h kruhu, nekako ste verjeli, da ste \u017ee stari, da se bo \u017eivljenje umirilo. A usoda je nepri\u010dakovano posegla vmes in vam zme\u0161ala \u0161trene, saj ste se zaljubili. \u00bbIn to pri mojih letih,\u00ab ste zapisali. Kot da so leta pomembna!<\/p>\n
Seveda je va\u0161 strah pri\u010dakovan. Ko se enkrat ope\u010demo, raje dr\u017eimo roke stran od ognja, kajne? Gospa za vas ni neznanka, veliko sta se \u017ee pogovarjala, pomagali ste ji pri negi o\u010deta, v\u010dasih ste jo kam peljali. Pa ste imeli kdaj ob\u010dutek, da vam la\u017ee, vas vle\u010de za nos? Se je kdaj igrala z vami? Se nor\u010devala? Bila nespo\u0161tljiva? \u010ce je odgovor ne, se ne bojte ne nje ne svojih \u010dustev. Zdi se mi prav, da vam enkrat za zmeraj povem: te\u017eko bi na\u0161li dve \u017eenski, ki bi si bili podobni. Vsaka je svet zase, in to velja tudi za va\u0161o izbranko.<\/p>\n
\u010ce vam je ob njej lepo, \u010de se ob njej lahko umirite, je to \u017ee veliko. \u010ce ste pripravljeni, ji zaupajte svoje strahove, povezane s preteklostjo, a lepo prosim, to storite prvi\u010d, zadnji\u010d in nikoli ve\u010d. Ni huj\u0161ega, kot \u010de nam v novem partnerstvu pride v navado, da vedno znova in znova pogrevamo tisto, kar nas je neko\u010d ranilo. Gospa ni zdravilo za va\u0161o ranjeno du\u0161o, ki ste si jo morali (ali pa boste to \u0161e storili) zaceliti sami. Ona je lahko sopotnica, ne pa mati Terezija.<\/p>\n