{"id":24940,"date":"2026-03-14T14:39:10","date_gmt":"2026-03-14T14:39:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/24940\/"},"modified":"2026-03-14T14:39:10","modified_gmt":"2026-03-14T14:39:10","slug":"dekle-ki-se-ni-balo-medvedov-stiri-kratke-drzne-in-humorne-zgodbe-o-pogumu-odlocnosti-in-uporu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/24940\/","title":{"rendered":"Dekle, ki se ni balo medvedov: \u0161tiri kratke, drzne in humorne zgodbe o pogumu, odlo\u010dnosti in uporu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\tKinobalon: Dekle, ki se ni balo medvedov<\/p>\n

V Kinodvoru bo popoldne premiera \u0161tirih kratkih animiranih filmov, ki so ga naslovili Dekle, ki se ni balo medvedov po albanski ljudski pravljici, ki smo jo spoznali v stripu pripovedovalke \u0160pele Frlic, striparja Izarja Luna\u010dka in mlade umetnice Dore Ben\u010devi\u010d. Ta zgodba je zdaj dobila tudi filmsko obliko s pomo\u010djo re\u017eiserke Lee Vu\u010dko, njen kratki animirani film pa v Kinobalonovem programu dopolnjujejo \u0161e \u0161tirje drugi filmi avtorjev Valerie Cozzarini, Grege Mastnaka in Veronike Hozjan. Kot sporo\u010dajo v Kinodvoru, jih poleg avtorjev mlade generacije povezujejo teme poguma, odlo\u010dnosti, upora in potrebe ostati zvest samemu sebi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Dekle,
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDekle, ki se ni balo medvedov. Junakinja na poti premaguje \u010darobna bitja in lastne strahove \u2013 vse do sre\u010danja z legendarno po\u0161astjo, ki jo za vedno spremeni, navaja Kinodvor. Foto: Kinodvor\/Invida<\/p>\n

Od pripovedi do animiranega filma
Dekle, ki se ni balo medvedov Lee Vu\u010dko je akcijski, \u017eanrski vestern o odra\u0161\u010danju, o iskanju in ume\u0161\u010danju samega sebe v svet, ki nas obkro\u017ea. Albanska pripovedka govori o preboju dekleta iz tradicionalne patriarhalne ureditve, ki se z emancipacijo osvobodi, pi\u0161e na spletni strani Kinodvora.<\/p>\n

Kot je za STA pojasnila Lea Vu\u010dko, je idejo in povod za film dal Izar Luna\u010dek. Ko sta se spoznala, je ravno kon\u010deval strip za to zgodbo. S to pripovedjo se je najprej sre\u010dal pri pripovedovanju \u0160pele Frlic in zgodba ga je tako prevzela, da jo je \u017eelel prirediti v strip. V enakem duhu je \u0161lo naprej. “Ko sem sli\u0161ala zgodbo in potem videla \u0161e Dorino risbo, me je popolnoma navdu\u0161ila misel, da bi ta strip postal animirani film,” je zapisala. Glasbo za film sta prispevala Aleksander Pe\u0161ut – Schatzi in Robert Pe\u0161ut – Magnifico. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Film
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm Julka je posnet v tehniki rotoskopije. Foto: Kinodvor\/Arsmedia<\/p>\n

Obujanje spomina na fa\u0161isti\u010dno zatiranje
Animirani film Julka pripoveduje o slovensko govore\u010di osemletni deklici, ki se ji \u017eivljenje drasti\u010dno spremeni, ko fa\u0161isti\u010dni re\u017eim prepove uporabo lokalnih in manj\u0161inskih jezikov ter se za\u010dne obdobje preganjanja in zatiranja. Nekega dne u\u010ditelj sli\u0161i Julko v razredu govoriti slovensko, zato jo kaznuje.<\/p>\n

Animirani film je nastal po kratki zgodbi Borisa Pahorja Metulj na obe\u0161alniku. Kot je Valeria Cozzarini povedala na predpremierni projekciji v Kinodvoru, se je s Pahorjevimi deli sre\u010dala pred desetletjem. Kot nekomu, ki je odra\u0161\u010dal v Furlaniji – Julijski krajini, so se ji njegove zgodbe zdele tako zelo oddaljene, saj se o teh stvareh ni govorilo, po drugi strani pa je to geografsko tako zelo blizu. Zato se ji je zdelo, da jih je treba znova povedati. Metulj na obe\u0161alniku se ji je zdela najbolj primerna zgodba, da spregovori o jeziku.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nemogo\u010d
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNemogo\u010d otrok na poseben na\u010din zdru\u017euje tehniko animacije peska in 2D-ra\u010dunalni\u0161ke animacije. Foto: Kinodvor\/OZOR, zavod za gibljive slike <\/p>\n

Film o “razvoju iz modernega \u010dloveka nazaj na drevo”
Dogajanje Mastnakovega animiranega filma Nemogo\u010d otrok je postavljeno v pradavne \u010dase. Krdelo ljudi je tedaj \u017eivelo nadvse udobno. Ve\u010dino \u010dasa niso po\u010deli ni\u010d in so vse dni po\u010divali. Potem pa se je mlademu paru rodil otrok z nenavadno veliko glavo. Miru je bilo konec, nastopil je \u010das za napredek.<\/p>\n

Animirani film hudomu\u0161no pripoveduje o evoluciji \u010dloveka oziroma \u2013 kot je dejal Mastnak \u2013 o “razvoju iz modernega \u010dloveka nazaj na drevo”. To je Mastnakov prvi film z dialogi, zanj je izbral odli\u010dno igralsko ekipo. Glasbo za film sta prispevala Vojko Sfiligoj in Bo\u0161tjan Gomba\u010d. Gomba\u010d je povedal, da ima v svoji zbirki ve\u010d kot 400 zvo\u010dil, kamne, jih je potreboval za film, pa je \u0161el nabirat v naravo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Plavutarji
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPlavutarji Veronike Hozjan. Foto: Kinodvor\/Dagiba<\/p>\n

Navdih iz sanj, ki spodbuja zvestobo samemu sebi
Plavutarji so prvenec Veronike Hozjan. Mesto poplavlja in ljudje se hitro prilagajajo novi resni\u010dnosti \u2013 \u010de se potopijo v vodo, jim \u010dude\u017eno zrastejo plavuti. \u010cevljar se trmasto oklepa starega na\u010dina \u017eivljenja, njegovo \u017eeno pa vabi pesem brezskrbnih plavutarjev. Ker voda vztrajno nara\u0161\u010da, je treba sprejeti odlo\u010ditev. Bosta sledila drugim ali bosta izbrala druga\u010dno pot?<\/p>\n

Veronika Hozjan je povedala, da so film navdihnile otro\u0161ke no\u010dne more, da voda zalije njihovo hi\u0161o in vas. Voda je v zgodbi tudi metaforo za propagando in medije, za vse, kar nam je vsiljeno. S svojim filmom \u017eeli predvsem sporo\u010diti, da ni treba vedno slediti zunanjim dejavnikom, ampak lahko ostanemo zvesti sami sebi. Glasbo za film je prispeval Matej Okrogli\u010d. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kinobalon: Dekle, ki se ni balo medvedov V Kinodvoru bo popoldne premiera \u0161tirih kratkih animiranih filmov, ki so…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":24941,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[10368,10370,114,10372,10369,10371,62,37,58,60,38,10374,10373,115],"class_list":["post-24940","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-animirani-filmi","tag-dekle-ki-se-ni-balo-medvedov","tag-entertainment","tag-grega-mastnak","tag-kinodvor","tag-lea-vucko","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-valeria-cozzarini","tag-veronika-hozjan","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116228047810300002","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24940","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=24940"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/24940\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/24941"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24940"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=24940"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=24940"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}