{"id":25049,"date":"2026-03-14T17:04:08","date_gmt":"2026-03-14T17:04:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25049\/"},"modified":"2026-03-14T17:04:08","modified_gmt":"2026-03-14T17:04:08","slug":"ingenium-ensemble-glasba-je-samo-medij-ki-pa-pusti-trajnejsi-vtis-pravega-sporocila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25049\/","title":{"rendered":"Ingenium Ensemble: “Glasba je samo medij, ki pa pusti trajnej\u0161i vtis pravega sporo\u010dila”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vokalno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVokalno zasedbo Ingenium Ensemble sestavljajo (od leve proti desni): Domen An\u017elovar, Ambro\u017e Rener, Edita Mikli\u010d, Matja\u017e Strmole, Ema Pavli\u010d in Bla\u017e Strmole. Foto: Ingenium Ensemble<\/p>\n

Vokalna zasedba Ingenium Ensemble \u017ee ve\u010d kot desetletje nastopa na evropskih odrih in ob\u010dinstvu predstavlja raznolik repertoar \u2013 od klasi\u010dne zborovske glasbe do sodobnih priredb in slovenskih ljudskih pesmi. \u0160est\u010dlansko zasedbo sestavljajo Domen An\u017elovar, Edita Mikli\u010d, Ema Pavli\u010d, Ambro\u017e Rener, Bla\u017e Strmole in Matja\u017e Strmole, ki s kombinacijo \u0161tirih mo\u0161kih in dveh \u017eenskih glasov ustvarjajo prepoznaven zvo\u010dni izraz. Ta postavitev jim ponuja mo\u017enosti za \u0161irok repertoar, saj lahko izvajajo pesmi tako za mo\u0161ki kvartet kot me\u0161ano zasedbo. V zadnjem \u010dasu so pozornost pritegnili tudi s sodelovanjem z britansko vokalno skupino VOCES8, s katero so posneli skladbi Angel of God in priredbo slovenske ljudske pesmi Angel\u010dek varuh moj. <\/p>\n

Ve\u010d o njihovem ustvarjanju in nastopih v tujini si lahko preberete v spodnjem pogovoru.<\/p>\n

Ljudje hrepenimo po lepoti, saj se svet pogosto odmika od idealov. Ko poslu\u0161alci sli\u0161ijo nekaj lepega, se jim \u010das vsaj za trenutek ustavi, saj jih glasba opomni na nekaj prese\u017enega. To hrepenenje po lepoti je v nas vcepljeno, potrebujemo ga in mi \u010dutimo kot svoje poslanstvo, da to lepoto skozi glasbo prebudimo v srcih poslu\u0161alcev.<\/p>\n

Bla\u017e Strmole<\/p>\n

Po \u010dem se Ingenium Ensemble razlikuje od drugih vokalnih zasedb?<\/p>\n

\u017de v sami osnovi je druga\u010dna postavitev glasov, torej \u0161tirje mo\u0161ki in dva \u017eenska vokala. V tujini, na tujih festivalih, na katerih se predstavljamo, so poleg nas veliko bolj zvene\u010da imena, kot sta VOCES8, ki so vokalni oktet, in King’s Singers, ki so tudi sekstet, vendar so vsi vokali mo\u0161ki, veliko je kvintetov, \u0161e ve\u010d kvartetov. Tako da v tem pogledu je ta postavitev med redkimi. Kar zadeva sam program, zdaj govorim sicer v tujem prostoru, je za nas zna\u010dilno, da prihajamo iz Slovenije in da lahko ponudimo ob\u010dinstvu srednje Evrope izku\u0161njo glasbe jugovzhodne in tudi vzhodne Evrope. V svoj repertoar redno ume\u0161\u010damo pravoslavno glasbo, ki ni zna\u010dilna za repertoar skupin zahodne Evrope, vendar izstopa predvsem slovenska glasba. Za\u010deli smo s tem, da smo sledili svojim vzornikom, \u017ee uveljavljenim tujim skupinam, ampak smo na koncu ugotovili, da se moramo dr\u017eati tega, kar najbolj znamo.<\/p>\n

Va\u0161 repertoar je \u017eanrsko zelo raznolik, od ljudske in pop glasbe do klasi\u010dnih del. Kako se odlo\u010dite, katero skladbo boste priredili ali uvrstili v program?<\/p>\n

Razli\u010dni dejavniki so, \u017eelje tistih, ki prirejajo koncert, na katerega smo vabljeni, na\u0161e \u017eelje, \u017eelje sopevcev, najpomembnej\u0161e pa je, kaj bi v danem trenutku najbolj nagovorilo ob\u010dinstvo. Sestavljanje koncertnega programa je pravzaprav zelo zahtevno delo, \u010de ho\u010de\u0161 ugoditi vsem. Lahko si zelo strogo specialisti\u010den v dolo\u010denih zvrsteh, torej smo prirejali tudi ozko usmerjene tematske sklope, kot so renesan\u010dna glasba ali samo dela Jakoba Gallusa, ampak v ve\u010dini primerov je najbolj za\u017eelen me\u0161an program, razli\u010dne zvrsti, zato ve\u010dinoma izvajamo glasbo razli\u010dnih zvrsti in zna\u010dajev, skupaj jih mora povezati neka rde\u010da nit, zgodba, neko sporo\u010dilo. Odkrivanje in povezovanje razli\u010dnih skladb v neko skupno celoto z vezno besedo, to je pravzaprav najte\u017eji del tega procesa.<\/p>\n

Va\u0161 repertoar vklju\u010duje pesmi v razli\u010dnih jezikih, od angle\u0161\u010dine, nem\u0161\u010dine, latin\u0161\u010dine, starogr\u0161\u010dine, italijan\u0161\u010dine, \u0161pan\u0161\u010dine do jezikov manj\u0161ih narodov. Kako se lotite u\u010denja izgovarjave in kako se nanje odziva tuje ob\u010dinstvo?<\/p>\n

Vsako poslu\u0161alstvo je rado nagovorjeno s pesmijo v lastnem jeziku. To je poseben poklon, tako kot se zdi Slovencem posebno, \u010de se tujec odlo\u010di za izvajanje skladbe v slovenskem jeziku. Pri u\u010denju izgovarjave se vedno zana\u0161amo na jezikoslovce, da ohranimo tehni\u010dno in \u010dustveno pravilnost. Ker pa zakonitost pravi, da je oddajanje glasbe najbolj pristno v maternem jeziku, se tudi meni \u0161e vedno zdi, da smo najprepri\u010dljivej\u0161i v slovenski glasbi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zasedba
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZasedba Ingenium Ensemble \u017ee ve\u010d kot desetletje nastopa na evropskih odrih. Foto: Ingenium Ensemble<\/p>\n

Na koncertih pogosto predstavite tudi ozadje skladb in program pove\u017eete z zgodbo. Zakaj se vam zdi ta stik z ob\u010dinstvom pomemben?<\/p>\n

Veliko dobrih zgledov sem imel iz tujine. Tuje zasedbe, tiste najbolj uveljavljene, kot sta King’s Singers in VOCES8, to uporabljajo \u017ee dlje \u010dasa in sam se spoznal, da je predstavitev skladbe klju\u010den trenutek, ker se s tem vzpostavi stik z ob\u010dinstvom, s tem se pravzaprav pripravi na poslu\u0161anje in poslu\u0161anje potem dobi povsem drugo razse\u017enost. Pomembno se mi zdi, da to stori nekdo iz zasedbe, ker to daje neko pristnost in predvsem seznani ob\u010dinstvo z izvajalci, da jih gledajo v drugi lu\u010di, da jim prirastejo bli\u017eje k srcu. Pravzaprav se mi zdi zelo pomembno, da tudi poslu\u0161alstvo pogleda na oder in v nas vidi del sebe. Mislim, da je potem to nekaj najbolj \u010dlove\u0161kega, da se vzpostavi spro\u0161\u010den, pristen stik z ob\u010dinstvom, ga nagovori\u0161 in predvsem pripravi\u0161 na izvedbo.<\/p>\n

Kot aran\u017eerju zasedbe \u2013 kaj se vam zdi pri aran\u017eiranju skladb najte\u017eje: prilagajanje glasov, harmonij ali iskanje navdiha za novo interpretacijo?<\/p>\n

Tehni\u010dno gledano je najte\u017eje poslu\u0161anje izvirnika in izpisovanje tistih osnovnih zna\u010dilnosti, od tam naprej se po\u010dutim bolj svobodnega in predvsem razmi\u0161ljam o zgradbi skladbe. Dobra priredba mora biti ravno prav podobna izvirniku in ravno prav sve\u017ea in druga\u010dna, da pritegne pozornost. Ujeti to ravnote\u017eje je najte\u017eje v \u010dasu prirejanja skladbe. Nekatere skladbe me v izvirniku nagovorijo, nekatere sploh ne. Veliko primerov je, ko moram narediti priredbo po naro\u010dilu, tako da ne morem vzpostaviti pristnega odnosa z vsako skladbo. Ko pa prepoznam v izvirniku neko dodano vrednost, tudi moje ustvarjalno delo ste\u010de la\u017eje, rad se posvetim in predvsem to zanimanje in ta odnos rodita bolj\u0161i rezultat, torej priredba, ki ostane redno na na\u0161em sporedu.<\/p>\n

Koliko \u010dasa obi\u010dajno mine od prve ideje za aran\u017ema do trenutka, ko skladba za\u017eivi na koncertnem repertoarju?<\/p>\n

Obstajajo priredbe, ki sem jih priredil in smo jih izvedli \u010dez no\u010d, ko tako reko\u010d \u010dasa za vajo ni bilo, in obstajajo skladbe, ki se jim posve\u010dam izven naro\u010dil, o njih razmi\u0161ljam dlje \u010dasa, pustim \u010dasu \u010das, da te zamisli zorijo in da se jih lotim, ko najdem ugoden trenutek in predvsem takrat, ko se nadejam, da me udari tisti nerazlo\u017eljivi trenutek navdiha, v katerem se vse stvari poklopijo in jih enostavno samo prelijem na papir. Vsaka skladba ima svojo zgodbo, nekatere so zelo rutinske, nekatere imajo pravzaprav zelo zanimivo zgodbo o svojem nastanku. In \u010deprav kak\u0161na skladba traja le tri oz. \u0161tiri minute, so za tem lahko tedni, meseci in celo leta tehtnega razmisleka.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Za
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZa svoje mednarodne dose\u017eke je zasedba leta 2015 prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Foto: Osebni arhiv<\/p>\n

Veliko nastopate v tujini \u2013 Nem\u010dija, \u0160vica, Avstrija, Italija, Francija, Hrva\u0161ka, Mad\u017earska, Belgija, Bolgarija, \u010ce\u0161ka, Poljska, \u0160panija. Kje pa \u0161e niste bili in kje bi si \u017eeleli nastopiti?<\/p>\n

Nismo bili \u0161e v ZDA, pravzaprav \u010dez lu\u017eo \u0161e nismo \u0161li, nismo bili v Aziji, ve\u010dinoma se gibljemo v dr\u017eavah srednje in zahodne Evrope. Vedno pa smo veseli novih izku\u0161enj in nastopiti kjer koli je za nas poseben izziv. Medtem na\u0161a \u017eelja ostaja, da ponesemo slovensko pesem tudi zunaj Evrope.<\/p>\n

Kako se po\u010dutite na odru v Sloveniji in v tujini? Kje je nastopanje la\u017eje?<\/p>\n

La\u017eje se izra\u017eamo v maternem jeziku pri tujih poslu\u0161alcih. Doma\u010de ob\u010dinstvo je najte\u017eje prepri\u010dati, to zlasti velja za slovenske poslu\u0161alce, ker se tudi sami zavedamo, kak\u0161ni smo mi sami kot poslu\u0161alci. Se mi zdi, da je ob\u010dinstvo vedno bolj odprto za nekoga tujega, da ga la\u017eje sprejme in se prepusti njegovi ustvarjalnosti, kajti doma\u010di ustvarjalci so prej podvr\u017eeni kritiki kot sprejemanju. Mogo\u010de je tak samo moj ob\u010dutek. Torej, najbolj smo spro\u0161\u010deni, ko nastopamo pred tujim ob\u010dinstvom, tam nas nih\u010de ne ocenjuje in obsoja.<\/p>\n

Kak\u0161en je ob\u010dutek, ko predstavite slovensko pesem na mednarodnem odru? Ste se kdaj bali, da vas ob\u010dinstvo ne bo razumelo, ali ste vedno zaupali, da bo glasba opravila svoje?<\/p>\n

Ko si ustvarjalen, se zdi\u0161 okolici zasanjan, odmaknjen, ampak pravzaprav si takrat najbolj prebujen.<\/p>\n

Bla\u017e Strmole<\/p>\n

\u010cutimo velik ponos. Na za\u010detku sem se ve\u010dinoma osredoto\u010dal na tuje skladbe, ker sem domneval, da je sloven\u0161\u010dina nedostopna in nerazumljiva. \u010cez leta sem spoznal, tudi na podlagi prijetnih odzivov ob\u010dinstva in drugih glasbenih poznavalcev, ki so nam ve\u010dkrat podali svoje mnenje, da se moramo bolj osredoto\u010diti na slovensko glasbo, ker jezik ni ovira in omejitev za razumevanje sporo\u010dila. Sami ljudje so nam pripovedovali, da so se jih najbolj dotaknile priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Navsezadnje imajo vedno na voljo prevod na koncertnih listih ali jim ga podamo pred izvedbo. Sklepam po sebi, saj bi veliko raje poslu\u0161al tujo skupino izvajati nekaj njihovega, da se seznanim z njihovo kulturo, kot pa da posku\u0161ajo imitirati nekaj, kar je njim povsem tuje. Ker smo najbolj spro\u0161\u010deni pri podajanju glasbe v sloven\u0161\u010dini, se mi zdi, da moramo izvajati \u0161e ve\u010d pesmi v svojem jeziku, saj smo ugotovili, da poslu\u0161alstvo to zelo ceni, ker ga to nagovori. Imam zelo lepe povratne odzive, da so na podlagi tega poslu\u0161alci za\u010deli raziskovati tudi preostalo slovensko glasbo, da jih je tako navdihnilo, da so se za\u010deli zanimati za to, da so prisluhnili tudi drugim izvajalcem, skladateljem in smo vsaj nekaterim odstrnili tudi ta del. Smo narod, ki ima identiteto srednjeevropskega naroda, ampak smo \u0161e vedno, kar zadeva kulturni ozir, tujci za sosednje narode. Marsikdo nas \u0161e vedno ima za eksoti\u010dno dr\u017eavo, \u010deprav \u017eivimo v neposredni bli\u017eini, ampak ravno s temi nastopi spoznajo, koliko skupnih lastnosti imamo in hkrati koliko novih in neraziskanih lepot ponujamo kot zakladnica narodne in umetne glasbe.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVOCES8 & Ingenium: Angel of God by Bla\u017e Strmole<\/p>\n

Kako se je za\u010delo sodelovanje z britansko zasedbo VOCES8?<\/p>\n

Pravzaprav sodelovanje z VOCES8 traja \u017ee od leta 2012, ko smo se na pobudo JSKD-ja udele\u017eili festivala Europa Cantat in se prijavili na njihovo vokalno delavnico za mlade \u0161e neuveljavljene skupine. Takrat se je med nami stkalo posebno prijateljstvo, \u0161e posebej z umetni\u0161kim vodjo Barneyjem Smithom, ki je v nas o\u010ditno prepoznal potencial in nam je pomagal zoreti v odrski prezenci in tehni\u010dnem izvajanju vokalne glasbe, hkrati pa je bil tudi producent na\u0161ega prvega albuma Ingenium. VOCES8 se v zadnjem \u010dasu posve\u010da tudi snemanju glasbenih videov, ki so dosegli izjemno gledanost in ravno na ta ra\u010dun postali eni najbolj predvajanih klasi\u010dnih zasedb na svetu, saj se \u017eelijo predstaviti \u0161ir\u0161i javnosti tudi na spletu. K snemanju so najprej povabili predvsem doma\u010de zasedbe, kot je King’s Singers, in pa odli\u010den kvartet Barbershop Ringmasters iz \u0160vedske, a smo pred kratkim na Barneyjevo pobudo tudi mi od\u0161li v London, kjer smo bili dele\u017eni posebne \u010dasti, da smo z VOCES8 prvi\u010d zapeli skupaj in posneli dve skladbi: Angel of God in priredbo slovenske ljudske pesmi Angel\u010dek varuh moj.<\/p>\n

Kako je potekalo sodelovanje pri snemanju skladb Angel of God in Angel\u010dek varuh moj?<\/p>\n

Barney je predlagal, da bi izvedli pesem, ki bi najbolj ujela to zgodbo na\u0161ega sodelovanja in prijateljstva med zasedbama. Pravzaprav so si oni \u017eeleli, da bi izvedli pesem v slovenskem jeziku. Rekli so: “Prosim, naredi priredbo slovenske narodne pesmi, ker bi bil to tudi lep poklon na\u0161e zasedbe va\u0161emu narodu in kulturi.” Mi bolj po\u010da\u0161\u010deni ne bi mogli biti. Potem sem razmi\u0161ljal, katera pesem bi bila najbolj primerna, in sem ugotovil, da na\u0161e prijateljstvo med zasedbama najbolj povzame pesem Angel\u010dek varuh moj. Sam imam lepe spomine na dru\u017einsko izro\u010dilo in izro\u010dilo \u0161tevilnih zborov, v katerih sem prepeval, v katerih smo se ob ve\u010dernih dru\u017eenjih postavili v krog in zapeli to pesem, ki nas je lepo pospremila vsakega na svojo pot. Ta pesem ima posebno mesto v na\u0161i kulturi, saj pristno zdru\u017euje ljudi in se dotakne tako reko\u010d vsakogar. Vendar v na\u0161em prostoru \u0161e ni bilo vokalne priredbe, ki bi to pesem povzdignila na vi\u0161jo raven, zato sem se lotil tega izziva. Ohranil sem preprostost in pristnost, ki se ohrani v uvodu in sklepu skladbe. Vmes pa sem poskusil vplesti \u0161e nekaj drugih zna\u010dilnosti slovenske kulture, recimo izvedbo v mo\u0161kem kvartetu, slovesno mnogoglasje. Menim, da smo s to pesmijo res ujeli ob\u010dutek povezanosti in vzajemnosti.<\/p>\n

Seveda sem na za\u010detku razmi\u0161ljal, da bi to skladbo pribli\u017eal tudi angle\u0161kemu ob\u010dinstvu in njim kot izvajalcem, zato sem iskal mo\u017enosti, kako bi v isti priredbi naredil izmenjavo med Ingeniumom in Voces8, da bi mi zapeli slovensko, oni pa angle\u0161ko razli\u010dico. Ugotovil sem, da angle\u0161ke razli\u010dice pravzaprav ni. Najbli\u017eje besedilo je Sveti angel varuh moj (Angel of God), nakar sem ugotovil, da niti v angle\u0161\u010dini ne obstaja neka vidnej\u0161a uglasbitev, zato sem skomponiral novo skladbo na podlagi tega besedila. Na za\u010detku je bilo mi\u0161ljeno, da bi se oba napeva pojavila v eni skladbi, ampak med ustvarjanjem sem ugotovil, da si vsaka pesem zaslu\u017ei prostor zase. Takrat sem prosil VOCES 8, \u010de bi bili tako prijazni, da bi nam namenili nekaj ve\u010d \u010dasa, da bi umestili dve skladbi, in so bili za in potem smo tudi na licu mesta ugotovili, da imata obe skladbi vsaka svojo zgodbo in da je Angel of God na\u0161e darilo njihovi kulturi, Angel\u010dek varuh moj pa njihovo darilo na\u0161i kulturi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVOCES8 & Ingenium: Angel\u010dek varuh moj (arr. Bla\u017e Strmole)<\/p>\n

So imeli \u010dlani zasedbe VOCES8 te\u017eave pri izgovarjavi slovenskih besed?<\/p>\n

Ne, presenetljivo ne. Razen nekaj manj\u0161ih popravkov so imeli resni\u010dno dobro izgovarjavo. Note sem jim poslal vnaprej in sam tudi napisal foneti\u010dno izgovarjavo, ampak vsekakor so na licu mesta zveneli pristno in so nas zelo presenetili.<\/p>\n

Kako vidite sodelovanje z drugimi glasbeniki, kot prenos znanja?<\/p>\n

Seveda, kot dodano vrednost. Mi smo se ve\u010dkrat sre\u010devali z drugimi skupinami na tujih festivalih, sploh \u010de smo delili oder na istem koncertu, in prav z vsemi zasedbami smo ohranili prijateljske stike. Vedno upamo, da se bodo na\u0161e poti \u0161e kdaj kri\u017eale, najbolj na primer z zasedbami VOCES8, Apollo five, Singer Pur, Rajaton. Pri tujih zasedbah se lahko navdihuje\u0161 pri njihovi edinstvenosti, iz tega je treba \u010drpati. Vedno znova ugotavljamo, da je nekaj najbolj edinstvenega pri teh skupinah to, da prinesejo nekaj iz svoje domovine.<\/p>\n

Kaj \u0161e pripravljate letos?<\/p>\n

Zdaj \u017ee nekaj \u010dasa zelo uspe\u0161no predstavljamo spored pesmi z na\u0161ega zadnjega albuma Journey of Life (Pot \u017eivljenja), gre za preplet pesmi razli\u010dnih zvrsti in zna\u010dajev, ki ponazarjajo tok \u017eivljenja od rojstva do smrti in so slika na\u0161e \u010dlove\u0161kosti, minljivosti, hrepenenja, ljubezni in prav ta koncept vedno znova pusti neverjeten odziv pri ob\u010dinstvu. V prihodnje na\u010drtujemo \u0161e ve\u010d mednarodnega sodelovanja, predstavljanja tudi na drugih odrih, odrih drugih dr\u017eav, v katerih morda \u0161e nismo bili, predvsem pa sku\u0161amo dokumentirati tiste skladbe, ki so najbolj zaznamovale na\u0161o ustvarjalno pot.<\/p>\n

Kaj bi \u0161e sporo\u010dili bralcem? <\/p>\n

So skladbe, za katere ve\u0161, da bodo ostale, in so skladbe, ki bodo slu\u017eile svojemu namenu. Mi se bolj osredoto\u010damo na iskanje tega, kar bo ostalo. Da nas prese\u017ee, ker mi smo samo zapisovalci neke resnice, ki obstaja onkraj, oz. tisti, ki opominjamo, da to obstaja. \u017delim si, da bi bili tudi na\u0161i koncerti do\u017eivetje in ne sprostitev, da bi ob\u010dinstvo \u0161lo domov nagovorjeno in bi se odprla kak\u0161na tema, o kateri do zdaj \u0161e niso razmi\u0161ljali. Glasba je samo medij, ki pa pusti trajnej\u0161i vtis pravega sporo\u010dila.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vokalno zasedbo Ingenium Ensemble sestavljajo (od leve proti desni): Domen An\u017elovar, Ambro\u017e Rener, Edita Mikli\u010d, Matja\u017e Strmole, Ema…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":25050,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,10396,10394,62,37,58,60,38,10393,10397,115,10395],"class_list":["post-25049","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-ingenium-ensemble","tag-repertoar","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenska-glasba","tag-voces8","tag-zabava","tag-zasedba"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116228617906458546","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25049","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25049"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25049\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25050"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25049"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25049"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25049"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}