{"id":25067,"date":"2026-03-14T17:27:14","date_gmt":"2026-03-14T17:27:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25067\/"},"modified":"2026-03-14T17:27:14","modified_gmt":"2026-03-14T17:27:14","slug":"cista-zmaga-za-novi-simbol-splita","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25067\/","title":{"rendered":"\u010cista zmaga za novi simbol Splita"},"content":{"rendered":"

Zdaj je tudi povsem uradno, da boste skupaj z va\u0161o ekipo Pipenbaher in\u017eenirji in arhitekti 3LHD iz Zagreba projektirali most \u010dez Ka\u0161telski zaliv.<\/p>\n

Izziv je bil najti re\u0161itev, ki je v arhitekturnem smislu zanimiva in predvsem izvirna. Ta most bo ob Marjanu, Dioklecijanovi pala\u010di, zvoniku svetega Duje in vsem\u00a0ostalem\u00a0namre\u010d nov simbol mesta Split. Pri velikih mostovih je zelo pomembno, da projektant razume lokacijo. Veste, to je ogromen most, dolg 1,6 kilometra. Da je problem \u0161e ve\u010dji, je spodaj luka in plovni kanal \u0161irine 200 metrov, most pa mora biti zaradi tovornih ladij visok 55 metrov.<\/p>\n

\"Na\u010drtovan<\/p>\n

Med pilonoma poteka plovna pot v splitsko pristani\u0161\u010de, zato je med njima 400 metrov razpona. Zdr\u017eala bosta lahko trk ve\u010d deset tiso\u010d ton te\u017ekih\u00a0ladij.\u00a0Render: Pipenbaher in\u017eenirji\/3LHD Arhitekti<\/p>\n

V fazi iskanja najprimernej\u0161e arhitekturne in konstrukcijske re\u0161itve\u00a0smo preigrali ve\u010d variant lo\u010dnih mostov ter variante s po\u0161evnimi zategami z enim, dvema, tremi in \u0161tirimi piloni. Detajlno smo analizirali tudi variante s po\u0161evnimi zategami v eni in dveh ravninah. Na koncu smo se odlo\u010dili za simetri\u010den most v prostoru z dvema pilonoma.<\/p>\n

\"Na\u010drtovan<\/p>\n

Most bo v simbolnem smislu predstavljal vrata v pristani\u0161\u010de.\u00a0Render: Pipenbaher in\u017eenirji\/3LHD Arhitekti<\/p>\n

Most tako predstavlja v simbolnem in mentalnem smislu tudi dvoje vrat v Split. Ena bodo, ko bo\u0161 \u0161el iz smeri Ka\u0161tela proti Splitu, torej most predstavlja ta prehod, druga pa so morska vrata v Luko Split, kamor vsak dan plujejo tovorne ladje. Sunki vetra lahko tam dose\u017eejo ve\u010d kot 200 kilometrov na uro in lahko ladjo tudi zanesejo. Zato smo ta morska vrata raz\u0161irili na 400 metrov. Ob tem pa morata biti pilona dimenzionirana tako, da zdr\u017eita trk plovila s 40.000\u00a0tonami. To so ogromne udarne sile. Hkrati bo most popolnoma simetri\u010den, saj s skladnostjo v prostoru ustvarjamo dodaten mir.<\/p>\n

Izziv je bil najti re\u0161itev, ki je v arhitekturnem smislu zanimiva in predvsem izvirna. Ta most bo ob Marjanu, Dioklecijanovi pala\u010di, zvoniku svetega Duje in vsem drugem\u00a0namre\u010d novi simbol mesta Split.<\/p>\n

Klju\u010dna oblikovna elementa mostu sta seveda stebra\u00a0ali pilona.<\/p>\n

Veliko smo razmi\u0161ljali o formi teh pilonov, ki se dvigata ve\u010d kot\u00a0sto metrov nad vozi\u0161\u010de. Most bo viden z avtoceste, ko\u00a0se boste pripeljali skozi predor Kozjek, ki se gradi, kjer bo novi vhod v Split. Viden bo pravzaprav z vseh strani,\u00a0iz\u00a0Splita, Ka\u0161tela in Solina. Prav v fazi zasnove je bilo treba\u00a0poiskati kompromis in so\u017eitje med arhitekturo ter zahtevano nosilnostjo in stabilnostjo mostu. Tako smo skupaj z zagreb\u0161kimi 3LHD arhitekti pri\u0161li do ozkega \u00bbA\u00ab pilona. Ta ima veliko nosilnost, hkrati pa tudi veliko togost, saj delujejo pre\u010dno in vzdol\u017eno na most velike sile.<\/p>\n

\"Na\u010drtovan<\/p>\n

Iz\u010di\u0161\u010dena pilona Ka\u0161telskega mostu v obliki \u010drke\u00a0“A”\u00a0se dvigata sto metrov nad vozi\u0161\u010de.\u00a0Render: Pipenbaher in\u017eenirji\/3LHD Arhitekti<\/p>\n

Veste, mostovi so najbolj iz\u010di\u0161\u010dena arhitektura. Nimajo ne fasad\u00a0ne nekih posebnih ograj in olep\u0161av. Tukaj sobivajo arhitektura, struktura in okolje. Piloni bodo tako imeli kristalno strukturo, kot\u00a0jo imajo tudi dalmatinski apnenci, saj je v okolici Splita je ogromno \u00bb\u0161pilj\u00ab, kra\u0161kih jam, v katerih so kristali.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Kak\u0161ni materiali se danes uporabljajo pri gradnji mostov?\u00a0Piloni so verjetno grajeni iz \u017eelezobetona. Kaj pa konstrukcija vozi\u0161\u010da?<\/p>\n

Ja, piloni so armiranobetonski. Pri teh razponih tristo, \u0161tiristo ali petsto metrov pa je najla\u017eje, \u010de\u00a0vise\u010da vozi\u0161\u010dna konstrukcija ostane lahka, in to dose\u017eemo z jeklom. Projektant je prvi, ki mora vedeti, kako se bo most gradil. Obvladati mora razli\u010dne tehnologije\u00a0gradnje. Prav tehnologija gradnje bistveno vpliva na ceno, kvaliteto, stro\u0161ke vzdr\u017eevanja in nasploh na trajnost objekta. Tako smo se odlo\u010dili za triceli\u010dno jekleno vozi\u0161\u010dno konstrukcijo in \u2013\u00a0kar je zelo pomembno \u2013\u00a0pe\u0161ce\u00a0lo\u010dili od prometa.<\/p>\n

\"Na\u010drtovan<\/p>\n

Medtem ko bodo piloni armiranobetonski, bo vise\u010da konstrukcija\u00a0iz jekla.\u00a0Render: Pipenbaher in\u017eenirji\/3LHD Arhitekti<\/p>\n

Projektant je prvi, ki mora vedeti, kako se bo most gradil. Obvladati mora razli\u010dne tehnologijo gradnje. Prav tehnologija gradnje bistveno vpliva na ceno, kvaliteto, stro\u0161ke vzdr\u017eevanja in nasploh na trajnost objekta.<\/p>\n

Da, prostor za pe\u0161ce in kolesarje ste spustili precej ni\u017eje od vozi\u0161\u010da.<\/p>\n

Napravili smo \u0161tudije, v koliko minutah pridete iz Ka\u0161tela v Split s kolesom, kako hitro pe\u0161. Ljudje bodo po tem mostu s ka\u0161telske strani povsem druga\u010de vstopali v Split kot danes. Stranske\u00a0denivelirane povr\u0161ine za pe\u0161ce in kolesarje so \u0161iroke tri metre in\u00a0pol. Na njih se bodo ljudje po\u010dutili varno\u00a0in svobodno, za\u0161\u010diteni pred hrupom, vetrom in neposrednim\u00a0vplivom prometa. Predvideli smo tudi klopi, da bodo lahko posedli ob ve\u010dernem sprehodu. Ko je vro\u010de, bo namre\u010d na mostu vedno nekaj vetra.<\/p>\n

\"Na\u010drtovan<\/p>\n

Pot za pe\u0161\u010de in kolesarje je na obeh straneh\u00a0spu\u0161\u010dena pod\u00a0cesti\u0161\u010dem. S tem so pe\u0161ci in kolesarji lo\u010deni od hrupa in drugih vplivov prometa.\u00a0
Render: Pipenbaher in\u017eenirji\/3LHD Arhitekti<\/p>\n

Hkrati pa bo most namenjen tudi obiskovalcem, saj smo ob pilonih naredili tudi razgledi\u0161\u010da. Ljudje bodo lahko opazovali morje, ladje in jadrnice, ki pljujejo pod mostom.<\/p>\n

\"Na\u010drtovan<\/p>\n

Ob pilonih bodo tudi razgledi\u0161\u010da, od koder\u00a0bodo ljudje lahko opazovali mesto, morje\u00a0in ladje pod mostom. Render:\u00a0Pipenbaher in\u017eenirji\/3LHD Arhitekti<\/p>\n

Stranske\u00a0denivelirane povr\u0161ine za pe\u0161ce in kolesarje so \u0161iroke tri metre in pol. Na njih se bodo ljudje po\u010dutili varno in svobodno, za\u0161\u010diteni pred hrupom, vetrom in neposrednim\u00a0vplivom prometa.<\/p>\n

Kako dolgo pa se gradi tak objekt?<\/p>\n

Zgraditi ga je mogo\u010de v dveh letih in pol.<\/p>\n

Kak\u0161no je tukaj morsko dno? Spra\u0161ujem zaradi stabilnosti stebrov\u00a0\u2026<\/p>\n

Dno ima najve\u010djo globino 19 metrov, nato je okoli osem metrov sedimenta, ki ga prina\u0161ajo re\u010dice in potoki, nato so fli\u0161na\u00a0tla. Armiranobetonski piloti bodo tako dol\u017eine od\u00a025 do\u00a040 metrov. Pri mostu Pelje\u0161cu, kjer smo temeljili na zabitih jeklenih pilotih premera dveh metrov, je zna\u0161ala dol\u017eina pilotov do 130 metrov. Geolo\u0161ke in geotehni\u010dne razmere so tukaj bistveno bolj ugodne kot pri mostu Pelje\u0161ac.<\/p>\n

Kako se sploh betonira te pilone v vodi?<\/p>\n

V plast sedimentov se bodo do kompaktne hribine zabile jeklene cevi premera dva metra\u00a0 do\u00a0dva metra in pol, ki bodo slu\u017eile kot opa\u017e in za\u0161\u010dita za izvedbo armiranobetonskih pilotov. Po dodatnem stabiliziranju se bo s posebnim vrtalnim strojem izvrtala v kompaktno hribino potrebna dol\u017eina pilotov, da bo zagotovljena nosilnost. Po \u010di\u0161\u010denju vrtin se bodo vstavili armaturni ko\u0161i in zabetonirali piloti. To tehnologijo smo uporabili tudi pri izvedbi kraj\u0161ih, do 80 metrov dolgih pilotov na mostu Pelje\u0161ac.<\/p>\n

\"Most<\/p>\n

Pelje\u0161ki most so gradila kitajska podjetja, ki tudi doma gradijo ogromne premostitvene objekte.\u00a0Foto: Pipenbaher in\u017eenirji<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Imajo sosedje Hrvati\u00a0in\u00a0recimo tudi mi\u00a0podjetja in znanje, da zgradimo tak most? Most na\u00a0Pelje\u0161ac, ki ste ga prav tako vi na\u010drtovali, so namre\u010d gradili Kitajci.<\/p>\n

Pelje\u0161ki most bi lahko gradila tudi evropska podjetja, vendar so bila 20 do 40 odstotkov dra\u017eja od kitajskih. Ni dvoma, da lahko tak most\u00a0zgradijo tudi evropska podjetja. Vendar, resnici na ljubo, jeklena konstrukcija tehta \u00a035.000\u00a0ton, to je ogromna masa, in \u010de jo pomno\u017eimo s ceno jekla, je to okoli 140 do 160 milijonov evrov. Tudi evropska podjetja bi pri tem hitro poiskala podizvajalce v Tur\u010diji ali recimo Ju\u017eni Koreji, ki bi to dobavili. Pri\u00a0tak\u0161nih koli\u010dinah so evropske firme te\u017eko konkuren\u010dne.<\/p>\n

Pri konstruiranju mostu \u010dez Ka\u0161telski zaliv smo razmi\u0161ljali tudi o tem, da bi gradnja dala mo\u017enost lokalnemu gospodarstvu. Recimo Brodogradili\u0161te Split bi lahko gradilo elemente za vise\u010do jekleno konstrukcijo, cementarna v bli\u017eini bi lahko sodelovala. \u010ceprav, treba je vedeti, da je na koncu te\u017eko konkurirati kitajskim megapodjetjem.<\/p>\n

Kitajci imajo doma v delu resni\u010dno megalomanske projekte, tudi ogromne premostitve gradijo \u2026<\/p>\n

V Evropi ni v gradnji veliko mostov, kot je ta v Splitu ali\u00a0kot je bil Pelje\u0161ki. Tudi gradnja druge\u00a0infrastrukture ni tako silovita\u00a0kot recimo na Kitajskem ali pa v Ju\u017eni Koreji. Japonci\u00a0gradijo precej manj, so \u017ee skoraj vse\u00a0zgradili. No, hitre \u017eeleznice, to \u0161e razvijajo. Kitajska podjetja pa gradijo po vsem svetu in se kontinuirano selijo iz\u00a0projekta v\u00a0projekt.<\/p>\n

V Evropi verjetno ni v gradnji veliko mostov, kot je\u00a0denimo ta v Splitu ali pa kot je bil Pelje\u0161ki. Tudi gradnja druge\u00a0infrastrukture ni tako silovita\u00a0kot recimo na Kitajskem ali pa v Ju\u017eni Koreji.<\/p>\n

Lahko bi potegnili vzporednico s podjetji, ki gradijo jedrske elektrarne. V Evropi se jih gradi malo, dobavne verige so razpadle, Ju\u017enokorejci denimo pa imajo vse to vzpostavljeno.<\/p>\n

Ja, seveda. \u010ce ti proizvodnja \u00bblaufa\u00ab, \u010de dela\u0161 iz projekta v projekt brez vmesnih ustavljanj, potem si lahko mednarodno konkuren\u010den.<\/p>\n

Kot sva omenila, so Pelje\u0161ki most gradila kitajska podjetja. Zdaj spet beremo, da se pojavljajo neke razpoke \u2026<\/p>\n

Te povr\u0161inske razpoke so tehnolo\u0161kega zna\u010daja. Gradilo se je med korono, gradnja je morala biti hitra, betoni visokih trdnosti pa potrebujejo posebno nego in za\u0161\u010dito \u0161e dolgo po odstranitvi opa\u017ea. Kot berem, bodo to popravili v garanciji v letu\u00a0dni.<\/p>\n

Lahko to vpliva na varnost mostu?<\/p>\n

Ne, to ne. To so povr\u0161inske razpoke v za\u0161\u010ditni plasti, ki so videti grdo, vendar ne\u00a0vplivajo na nosilnost. Imajo pa dolgoro\u010den vpliv na trajnost mostu, razpoka je vseeno razpoka. Funkcija za\u0161\u010ditnega sloja je, da \u0161\u010diti armaturo pred zunanjimi vplivi. \u010ce se te razpoke ne sanirajo, jo lahko zunanji vplivi na\u010dnejo.<\/p>\n

Kako dolgo pravzaprav zdr\u017eijo mostovi?<\/p>\n

Pelje\u0161ki most denimo je projektiran za obdobje sto, sto dvajset let. Ima tudi deset let garancije, kar na Hrva\u0161kem sicer ni pravilo, tudi v Nem\u010diji recimo ne, ponavadi je pol tega. Pri nas imajo mostovi deset let garancije. Ker praksa ka\u017ee, da se tako izvajalci maksimalno potrudijo pri gradnji.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Most na\u00a0Pelje\u0161ac ima mo\u010dno simbolno vlogo, saj je povezal jug Hrva\u0161ke s preostankom dr\u017eave. Tudi most v Splitu bo monumentalen. Pri Hrvatih ste o\u010ditno dobro zapisani.<\/p>\n

(smeh) Pri Pelje\u0161kem mostu smo bili vabljeni na nate\u010daj, tukaj pa je bil nate\u010daj povsem anonimen. Pri\u0161lo je dvanajst\u00a0re\u0161itev, vse so bile \u0161ifrirane. Od Ameri\u010danov skupaj s Kitajci\u00a0do mednarodno uveljavljenih specializiranih arhitekturnih birojev za mostove, kot so Knight Architects iz Londona, najbolj uveljavljen\u00a0nem\u0161ki\u00a0biro\u00a0za projektiranje mostov Leonhardt, Andr\u00e4\u00a0and Partners\u00a0ali pa na primer\u00a0eden\u00a0najbolj\u0161ih mad\u017earskih birojev. Veliko hrva\u0161kih birojev je bilo povezanih z uveljavljenimi evropskimi in kitajskimi biroji \u2026 Nate\u010daj smo oddali pod \u0161ifro, ki so jo nato \u0161e enkrat pre\u0161ifrirali. Nate\u010dajna komisija je podpisala zavezo o mol\u010de\u010dnosti, sestavljali so jo arhitekti, pravnik in in\u017eenirji. Zato me\u00a0ta zmaga tako veseli. Bila je \u010dista zmaga.<\/p>\n

\"Most<\/p>\n

Most na\u00a0polotok Pelje\u0161ac je v simbolnem\u00a0pa tudi povsem prakti\u010dnem smislu povezal jug Hrva\u0161ke s preostalim delom dr\u017eave.<\/p>\n

Foto: Pipenbaher in\u017eenirji<\/p>\n

Tudi zagreb\u0161ki biro 3LHD, s katerim smo sodelovali, je zelo uveljavljen biro na Hrva\u0161kem in v tujini. Na\u010drtovali so denimo kampus Rimac, to je ogromen projekt. Imajo projekte v Zagrebu, Dubrovniku, tudi v Splitu so \u017ee delali. So profesionalci, z njimi smo se hitro ujeli in uspe\u0161no sodelovali.<\/p>\n

Nate\u010daj smo oddali pod \u0161ifro, ki so jo nato \u0161e enkrat pre\u0161ifrirali. Nate\u010dajna komisija je podpisala zavezo o mol\u010de\u010dnosti, sestavljali so jo arhitekti, pravnik in in\u017eenirji. Zato me\u00a0ta zmaga tako veseli. Bila je \u010dista zmaga.<\/p>\n

Ponavadi je tu nekaj trenja, saj imajo arhitekti visokolete\u010de ideje, ki jih morajo nato in\u017eenirji uresni\u010diti v praksi, kar ni vedno lahko.<\/p>\n

3LHD so zreli arhitekti, zelo avtorski, profesionalni. Pred leti so \u017ee zmagali na doma\u010dem nate\u010daju na\u00a0Reki z zanimivo re\u0161itvijo mostu za pe\u0161ce. Ve\u010dkrat sem se sre\u010dal z njihovim arhitektom Markom Dabrovi\u0107em na kak\u0161nih predavanjih ali dogodkih\u00a0in rekla sva, da bi lahko kaj naredili\u00a0skupaj. Most v Splitu je bil o\u010ditno ta prilika. Glejte, most ni samo most, je veliko ve\u010d. To je zgodba o urbanizmu, o krajini, o razvoju prostora, in tukaj lahko arhitekti ogromno doprinesejo. Poleg tega so arhitekti 3LHD v Splitu\u00a0 \u017ee projektirali in ta prostor razumejo. To je zelo pomembno. Vsak posku\u0161a prispevati najve\u010d, kar lahko. Na mednarodnih nate\u010dajih sem sodeloval z razli\u010dnimi arhitekti iz Slovenije, Mad\u017earske, Nem\u010dije, Avstrije, Hrva\u0161ke\u00a0\u2026\u00a0Vedno smo se tudi u\u010dili drug od drugega. Sodelovanje z arhitekti mi je \u017ee po naravi blizu.<\/p>\n

Skupaj z arhitektom Janezom Ko\u017eeljem ste projektirali viadukt \u010crni Kal, ki je izjemen. Sodelovali ste tudi pri viaduktih na drugem tiru, ki so speljani pod njim.<\/p>\n

Ja, viadukta Gabrovica na trasi drugega tira se mi zdita zelo posre\u010dena, tudi od kolegov arhitektov dobivam veliko pohval. Veste, \u010crnemu Kalu je te\u017eko kaj dodati. Zdaj bosta pod njim dva \u017eelezni\u0161ka viadukta, ki se kri\u017eata. Pri tem je treba vzpostaviti oblikovni in hierarhi\u010dni odnos, torej\u00a0kdo je bil prvi, pa da mlaj\u0161a dva \u010dim bolj neopazno \u0161vigneta med stebri obstoje\u010dega viadukta.<\/p>\n

\"viadukta<\/p>\n

Viadukt \u010crni Kal, pod njim \u017eelezni\u0161ki viadukt Gabrovica\u00a0Foto: STA<\/p>\n

Koliko je \u0161e pri nas tak\u0161nih potencialnih premostitev?<\/p>\n

Tretja razvojna os do Koro\u0161ke, tam je na\u010drtovanih cel kup mostov in viaduktov. Projektirali smo tudi avtocestni most \u010dez reko Krko, pa most na zahodni novome\u0161ki obvoznici z razponom preko 150 metrov. Ta bo eden lep\u0161ih mostov, saj bo nanj obe\u0161en \u0161e most za pe\u0161ce. \u010ce pa se bo\u00a0dejansko za\u010delo razmi\u0161ljati o hitri \u017eeleznici, bo teh premostitev veliko. \u010ce bi na\u010drtovali progo med Ljubljano in Mariborom, moramo gledati petdeset let naprej in hitrosti nad 200 kilometrov na uro. To bi zahtevalo ogromno predorov in velikih viaduktov, podobnih kot najve\u010dji \u017eelezni\u0161ki most na hitri progi med Tel Avivom in Jeruzalemom, ki sem ga projektiral pred nekaj leti v Izraelu.<\/p>\n

\u010crni Kal torej pri nas za zdaj ostaja kralj med viadukti.<\/p>\n

Ja, je malo poseben. Fino\u00a0je, da gre v zavoj, da ga lahko vidi\u0161 tudi v fasadi in spodaj. Ker veliko premostitev\u00a0samo prevozimo in jih sploh ne opazimo. To sre\u010do ima tudi Pelje\u0161ac. Lahko se tudi ustavi\u0161 na razgledni to\u010dki, opazuje\u0161 most, kako zavije in nato mirno pre\u010dka morski zaliv.<\/p>\n

\"most<\/p>\n

Avtocestni viadukt \u010crni Kal sta zasnovala Marjan Pipenbaher in Janez Ko\u017eelj. Foto: arhiv Dnevnika<\/p>\n

Ko se tako pogovarjava, se ne\u00a0morem znebiti ob\u010dutka, da imate res radi svoje delo, da imate radi mostove.<\/p>\n

Ja, glejte \u2026 (smeh). Pred leti sva z Borisom Podrecco posku\u0161ala zasnovati zanimivo poslovno stolpnico v obliki svetilnika. Veliko sva se pogovarjala, spominjam se njegovih besed o strokovni polivalentnosti. Biti samo vrhunski in\u017eenir je premalo, treba je segati tudi dale\u010d na druga podro\u010dja, se izobra\u017eevati. V tujini sre\u010dujem vrhunske projektante in arhitekte, ki so kon\u010dali po dve ali celo tri univerzitetne \u0161tudije. Projektiranje je sinteza znanj z razli\u010dnih strokovnih podro\u010dij. Pa seveda malo talenta in delavnosti je potrebno, brez tega ne gre. Avgusta bom imel 69 let in 45 let delovne dobe, pa \u0161e vedno normalno delam osem do deset ur dnevno. Imam odli\u010dno ekipo mlaj\u0161ih in\u017eenirjev, s katero dobro sodelujem. Dru\u017eijo nas mladostna zagnanost, nenehna \u017eelja po u\u010denju in odkrivanju novega ter seveda strokovne izku\u0161nje.<\/p>\n

\"In\u017eenir<\/p>\n

Pri pogovoru z in\u017eenirjem Pipenbaherjem je \u010dutiti natan\u010dnost in strokovnost,\u00a0pome\u0161ano z ljubeznijo\u00a0do dela, do mostov.\u00a0“Lahko si talentiran, izobra\u017een, mora\u0161 pa biti\u00a0tudi priden, delaven,” pravi.<\/p>\n

Super je tudi, da se ti v \u017eivljenju nenehno pojavljajo novi in novi izzivi. Pravkar smo v Tur\u010diji kon\u010dali \u0161tudijo variant mostu z glavnim razponom 1080 metrov. Je pa fino, \u010de lahko dela\u0161 doma in ti ni treba ve\u010d toliko potovati.<\/p>\n

Biti samo vrhunski in\u017eenir je premalo, treba je segati tudi dale\u010d na druga podro\u010dja, se izobra\u017eevati.\u00a0Projektiranje je sinteza znanj z razli\u010dnih strokovnih podro\u010dij.<\/p>\n

Torej se vam ne mudi v pokoj?<\/p>\n

Ne, ne (smeh). Mogo\u010de bi rad malo manj delal, imel ve\u010d \u010dasa zase, bil ve\u010d na morju. Mogo\u010de bolj pomagal mlaj\u0161im kolegom, da \u0161e bolj zrastejo v svojem poklicu. Je pa tako: lahko si talentiran, izobra\u017een, mora\u0161 pa biti\u00a0tudi priden, delaven. Tak\u0161ni veliki projekti ti vzamejo veliko \u017eivljenjskega soka, kot projektant si tudi ves \u010das odgovoren zanje. Ne sme biti napak, posledice so lahko katastrofalne. Ampak \u010dlovek se mora\u00a0truditi, odrekati, izgorevati. Brez tega ni ni\u010d, veste, ni vrhunskosti.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Takole<\/p>\n

split<\/p>\n

Novi dose\u017eek Marjana Pipenbaherja: 223 milijonov evrov vrednega lepotca bodo zgradili po njegovih na\u010drtih<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zdaj je tudi povsem uradno, da boste skupaj z va\u0161o ekipo Pipenbaher in\u017eenirji in arhitekti 3LHD iz Zagreba…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":25068,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1248,126,431,10402,10403,1612,10405,10404,37,38,328,64,63],"class_list":{"0":"post-25067","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-arhitektura","9":"tag-gradbenistvo","10":"tag-infrastruktura","11":"tag-inzeniring","12":"tag-kastelski-zaliv","13":"tag-most","14":"tag-projektiranje","15":"tag-simbol","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-split","19":"tag-svet","20":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116228708435379066","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25067","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25067"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25067\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25068"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25067"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25067"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25067"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}