{"id":25607,"date":"2026-03-15T08:51:08","date_gmt":"2026-03-15T08:51:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25607\/"},"modified":"2026-03-15T08:51:08","modified_gmt":"2026-03-15T08:51:08","slug":"pri-stirinajstih-letih-v-hudi-prometni-nesreci-izgubila-nogo-danes-osvaja-evropske-odbojkarske-dvorane-vozniku-sem-oprostila-foto","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25607\/","title":{"rendered":"Pri \u0161tirinajstih letih v hudi prometni nesre\u010di izgubila nogo, danes osvaja evropske odbojkarske dvorane: \u00bbVozniku sem oprostila\u00ab (FOTO)"},"content":{"rendered":"

Usoda lahko v enem samem trenutku \u010dloveku obrne \u017eivljenje na glavo, a obstajajo ljudje, ki tudi iz najte\u017ejih \u017eivljenjskih preizku\u0161enj zrastejo \u0161e mo\u010dnej\u0161i. Med njimi je Senta Jeler, ki je pri komaj \u0161tirinajstih letih v prometni nesre\u010di izgubila nogo. Danes \u017eivi polno, aktivno in zelo uspe\u0161no \u0161portno \u017eivljenje –\u00a0je slovenska reprezentantka, v odbojki sede, \u010dlanica ekipe, ki se uvr\u0161\u010da v sam evropski vrh, ter \u0161portnica, ki je s trmo, disciplino in izjemno voljo premagala \u0161tevilne ovire.\u00a0<\/p>\n

Spomin na tisti dan je \u0161e vedno zelo \u017eiv<\/p>\n

Prometna nesre\u010da, ki ji je za vedno spremenila \u017eivljenje, se je zgodila pred osemnajstimi leti, ko je bila \u0161e osnovno\u0161olka. Takrat je bila stara komaj \u0161tirinajst let. \u00bbPrometno nesre\u010do sem do\u017eivela kot sopotnica na motorju. \u0160e danes se je zelo dobro spomnim. Bila je nedelja, 7. september. Dan je bil poseben, lep in son\u010den, ravno pravi za vo\u017enjo z motorjem,\u00ab za\u010dne svojo pripoved. \u00bbDobro se spomnim same nesre\u010de in vseh dogodkov po njej. Spomnim se ljudi, ki so stanovali v okolici in so pritekli pomagat. Spomnim se, kako so pri\u0161li re\u0161evalci. Spomnim se tudi trenutka, ko sem pogledala svojo nogo in videla, da je z njo nekaj hudo narobe.\u00ab V spominu ji je ostala tudi vo\u017enja z re\u0161evalnim vozilom. \u00bbSpomnim se vo\u017enje z re\u0161ilcem v bolni\u0161nico Bre\u017eice. Nato pa se spomnim \u0161ele prebujanja v UKC Ljubljana.\u00ab Najte\u017eji je bil prav prvi trenutek spoznanja, da se je zgodilo nekaj nepopravljivega. \u00bbNajhuje je tisti prvi trenutek, ko ve\u0161, da je nekaj hudo narobe, ampak ni\u010d ve\u010d ne more\u0161 spremeniti. \u010casa ne more\u0161 zavrteti nazaj. V glavi ima\u0161 samo ob\u010dutek, da si vse zafural.\u00ab \u010ceprav je danes zelo uspe\u0161na, priznava, da ji je bilo takrat najte\u017eje sprejeti misel, da njeno \u017eivljenje ne bo ve\u010d tak\u0161no kot prej. \u00bbMislim, da mi je bilo najte\u017eje sprejeti to, da –\u00a0\u010deprav sem danes zelo \u0161portno aktivna –\u00a0ne bom ve\u010d mogla biti tako aktivna, kot sem bila do takrat.\u00ab<\/p>\n

Na protezo se je hitro navadila, a je trajalo precej \u010dasa, da jo je sprejela, kot del sebe\u00a0<\/p>\n

Sledili so dolgi meseci zdravljenja, operacij in rehabilitacije. Najprej je bila hospitalizirana v Ljubljani. \u00bbOd septembra pa nekje do oktobra oziroma novembra sem bila v UKC Ljubljana. Na za\u010detku nekaj \u010dasa na intenzivni negi, potem pa \u0161e na oddelku.\u00ab Ko se je za\u010del najte\u017eji del –\u00a0rehabilitacija –\u00a0so jo premestili na URI So\u010da. \u00bbTam sem imela razli\u010dne terapije in dobila svojo prvo protezo, s katero sem se nau\u010dila hoditi.\u00ab V tistem \u010dasu so jo spremljale \u0161tevilne misli in skrbi, povsem razumljive za dekle v najstni\u0161kih letih. \u00bbPo glavi mi je rojilo marsikaj. Najbolj to, da bi se rada \u010dim prej vrnila v doma\u010de okolje. Spra\u0161evala sem se, ali bom lahko \u0161e kdaj normalno po\u010dela stvari, kot sem jih pred nesre\u010do. Spomnim se tudi strahu, kako me bo sprejela okolica in ali bom lahko kdaj imela fanta in dru\u017eino. Bila sem res mlada, zato se mi je v glavi dogajalo marsikaj.\u00ab V najte\u017ejih trenutkih ji je najve\u010d pomenila podpora najbli\u017ejih. \u00bbMoja najve\u010dja opora sta bila star\u0161a. Ob meni je bila tudi \u0161ir\u0161a dru\u017eina, prijatelji, pa moj kirurg, u\u010ditelji in so\u0161olci iz osnovne \u0161ole.\u00ab<\/p>\n

\"Senta<\/p>\n

Senta Jeler je pri komaj 14 letih izgubila nogo, danes pa kot reprezentantka v odbojki sede dokazuje, da meje pogosto obstajajo le v na\u0161ih glavah FOTO: Dino \u0160e\u010di\u0107 in Manon Vilault<\/p>\n

Na protezo se je sicer hitro navadila, a pravi, da je trajalo precej \u010dasa, preden jo je zares sprejela kot del svojega telesa. \u00bbSicer sem se hitro navadila nanjo in sem lepo hodila, ampak da sem lahko rekla, da jo res \u010dutim kot del sebe, je trajalo kar nekaj \u010dasa.\u00ab Danes na \u017eivljenje s protezo gleda druga\u010de. \u00bbMislim, da lahko re\u010dem, da je \u017eivljenje s protezo lepo –\u00a0\u010de si ga tako naredimo. Jaz \u0161e vedno \u017eivim polno \u017eivljenje in po\u010dnem stvari, kot bi imela svojo nogo.\u00ab Seveda pa priznava, da brez nje ne zmore veliko. \u00bbBrez proteze ne morem kaj veliko po\u010deti. Poleg tega sem imela po\u0161kodovano \u0161e stegnenico na isti nogi, zato je bila po\u0161kodba kar huda.\u00ab Kljub temu poudarja, da se nikoli ni po\u010dutila prikraj\u0161ane. \u00bbMislim, da do zdaj nisem bila ni\u010desar prikraj\u0161ana.\u00ab Ob\u010dutek, da lahko kljub vsemu \u017eivi polno \u017eivljenje, je pri\u0161el skozi \u0161tevilne majhne zmage. \u00bbTak\u0161nih trenutkov je bilo ve\u010d. Ko sem prvi\u010d plesala s protezo. Ko sem se prvi\u010d peljala z rolarji. Ko sem prvi\u010d vozila avto. Ko sem prvi\u010d premagala hojo v hrib.\u00ab<\/p>\n

Vozniku je odpustila, a stikov nimata ve\u010d<\/p>\n

\u00bbKo sem pri\u0161la na URI So\u010da, je bil moj prvi cilj, da \u010dim prej pridem domov in da bi lahko plesala na valeti.\u00ab In uspelo ji je. \u00bb\u010cez nekaj mesecev sem res zaplesala s so\u0161olci devetega razreda na valeti.\u00ab A pot do tja ni bila brez bole\u010dine in dvomov. \u00bbNe morem re\u010di, da je bilo vedno lahko. Velikokrat sem jokala zaradi tega in se spra\u0161evala, zakaj ravno jaz.\u00ab Priznava, da je o tem te\u017eko govoriti, ker jo ljudje pogosto vidijo kot zelo mo\u010dno osebo. \u00bbTe\u017eko je to priznati na glas, ko te imajo vsi za mo\u010dno, pozitivno in nasmejano osebo.\u00ab Kljub temu je bila vedno hvale\u017ena za \u017eivljenje. \u00bbVedno sem bila hvale\u017ena, da sem nesre\u010do pre\u017eivela, ker nimajo vsi te sre\u010de. \u0160e danes sem izjemno hvale\u017ena za novo prilo\u017enost.\u00ab Nesre\u010da pa je pustila tudi psiholo\u0161ke posledice. \u00bbMo\u010dno je vplivala na mojo samozavest, na kateri sem morala dolgo delati.\u00ab<\/p>\n

\"Trma,<\/p>\n

Trma, pogum in vztrajnost so vrednote, ki so jo iz najte\u017eje \u017eivljenjske preizku\u0161nje pripeljale do vrhunskega \u0161porta. FOTO: Jernej Brodari\u010d<\/p>\n

Vozniku motorja je s\u010dasoma odpustila. \u00bbSeveda sem mu oprostila. \u010ce mu ne bi, ne bi mogla iti naprej in narediti vsega, kar mi je uspelo.\u00ab Kljub temu priznava, da z njim nimata ve\u010d stikov. \u00bbNi me sram povedati, da nimava stikov od prometne nesre\u010de. Ne zamerim mu tega, kar se je zgodilo –\u00a0to je bil splet okoli\u0161\u010din. Lahko bi vozila jaz in bi se zgodilo enako. Ne morem pa sprejeti in dojeti, da v osemnajstih letih ni niti enkrat poklical in vpra\u0161al, kako sem.\u00ab Med rehabilitacijo je imela tudi strokovno pomo\u010d. \u00bbNa So\u010di sem imela psihologa kot del rehabilitacije. Kasneje sem pomo\u010d \u0161e poiskala, ko sem imela malo te\u017eje obdobje.\u00ab<\/p>\n

Odlo\u010dila se je \u017eiveti na polno, velik preobrat pa je prinesel \u0161port\u00a0<\/p>\n

Zanimivo je, da nikoli ni imela ob\u010dutka, da bi jo okolica obravnavala druga\u010de. \u00bbTega ob\u010dutka res nisem nikoli imela. O\u010ditno imam okoli sebe vedno prave ljudi.\u00ab Odlo\u010dila se je, da invalidnosti ne bo dovolila, da jo dolo\u010da. \u00bbRes nisem nikoli dovolila, da bi me invalidnost zaznamovala. \u017delela sem se preizkusiti v vsem, kar mi je predstavljalo izziv. \u017delela sem voziti kolo, rolati, voziti avto, ki ni avtomatik, hoditi v hribe, biti aktivna, pomagati doma pri opravilih.\u00ab Delala je tudi ogromno razli\u010dnih del. \u00bbRes sem veliko delala, od nekdaj. Poskusila sem razli\u010dna dela, predvsem preko \u0161tudentskega servisa, da bi ugotovila, kaj lahko po\u010dnem in kaj si \u017eelim po\u010deti v \u017eivljenju.\u00ab Kaj jo je gnalo naprej? \u00bbIskreno ne vem. Morda trma, ker sem izredno trmasta in ne pustim, da mi nekaj, kar sem si zadala, ne bi uspelo.\u00ab<\/p>\n

\"Danes<\/p>\n

Danes je aktivna in po\u010dne vse, kar jo veseli. FOTO: Osebni Arhiv<\/p>\n

Velik preobrat v njenem \u017eivljenju je prinesel \u0161port. Leta 2015 je postala \u010dlanica slovenske reprezentance v odbojki sede. \u00bbS \u0161portom sem res ogromno pridobila –\u00a0samozavest, odgovornost in disciplino.\u00ab Ekipa ji pomeni veliko ve\u010d kot le \u0161port. \u00bbSpoznala sem ljudi, ki so mi res prirasli k srcu. Lahko re\u010dem, da so moja druga dru\u017eina.\u00ab Njena pot v \u0161portu ni bila vedno lahka. \u00bbV nekem obdobju sem morala usklajevati termine faksa, dve \u0161tudentski slu\u017ebi in \u0161e treninge, ki so uro in pol vo\u017enje, oddaljeni od mojega kraja bivanja.\u00ab A ker je v odbojki u\u017eivala, ji to ni predstavljalo nepremostljive ovire. \u00bbKer mi je bila odbojka vedno v veselje, sem to po\u010dela z veseljem.\u00ab Danes je del ekipe, ki spada v sam evropski vrh. \u00bbNe bi rekla, da sem ena najbolj\u0161ih igralk na evropski ravni, sem pa del ekipe, ki je v samem evropskem vrhu in zelo visoko na svetovni lestvici. Na to sem izjemno ponosna.\u00ab Svoje \u0161portne uspehe vidi predvsem kot osebno zmago. \u00bbTo do\u017eivljam kot zmago nad prej\u0161njo verzijo sebe.\u00ab<\/p>\n

Zaklju\u010duje magistrski \u0161tudij, za prihodnost pa ima velike na\u010drte<\/p>\n

Na vpra\u0161anje, kje danes vidi najve\u010dje ovire za invalide, odgovarja brez olep\u0161evanja. \u00bbMi re\u010demo, da so ovire v glavi. V na\u0161ih glavah in tudi v glavah drugih ljudi.\u00ab Poudarja, da se o invalidnosti \u0161e vedno govori premalo. \u00bb\u0160e vedno se premalo govori o invalidnostih in o vseh stvareh, za katere smo invalidi prikraj\u0161ani.\u00ab Po njenem mnenju bi morale biti nekatere pravice druga\u010dne. \u00bbTo, da smo enako sposobni in zagnani, \u0161e ne pomeni, da smo enaki drugim. \u0160e vedno se borimo s stvarmi, na katere neinvalidi sploh ne pomislijo.\u00ab<\/p>\n

\"Senta<\/p>\n

Senta Jeler. FOTO: Osebni Arhiv<\/p>\n

Danes je njeno \u017eivljenje, kot pravi sama, pestro in dinami\u010dno. \u00bbMoje \u017eivljenje je pestro in dinami\u010dno, kot je bilo vedno.\u00ab Trenutno zaklju\u010duje pomembno \u017eivljenjsko poglavje. \u00bb\u017de pol leta se brcam v zadnjico, da kon\u010dam magistrsko nalogo.\u00ab Ob tem ostaja aktivna. \u00bb\u0160e vedno treniram odbojko, hodim na pilates in razli\u010dne vadbe, zelo rada pa tudi berem.\u00ab Najve\u010dja opora ostajajo dru\u017eina in prijatelji. \u010ce bi lahko danes spregovorila s tisto \u0161tirinajstletno deklico po nesre\u010di, bi ji rekla nekaj zelo preprostega: \u00bbRekla bi ji, da ji bo uspelo dose\u010di vse, kar si bo zadala. Samo vztrajati mora. Naj bo mo\u010dna in naj ne pusti, da jo malenkosti vr\u017eejo iz tira.\u00ab Njeni cilji za prihodnost so jasni. \u00bb\u017delim si slu\u017ebe, v kateri bom u\u017eivala in pozabila, da tja hodim zaradi zaslu\u017eka. \u017delim uspe\u0161no kon\u010dati magistrski \u0161tudij.\u00ab Velika \u0161portna \u017eelja pa je prav posebna. \u00bbMoja \u017eelja je, da bi se z reprezentanco odbojke sede udele\u017eila naslednjih paraolimpijskih iger.\u00ab Tudi na osebni ravni ima jasno \u017eeljo: \u00bbSeveda si v prihodnosti \u017eelim ustvariti tudi svojo dru\u017eino.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Usoda lahko v enem samem trenutku \u010dloveku obrne \u017eivljenje na glavo, a obstajajo ljudje, ki tudi iz najte\u017ejih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":25608,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[595,502,10571,215,7921,59,61,10572,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-25607","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-intervju","9":"tag-nesreca","10":"tag-osebna-izpoved","11":"tag-prometna-nesreca","12":"tag-proteza","13":"tag-republic-of-slovenia","14":"tag-republika-slovenija","15":"tag-senta-jeler","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116232341846659244","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25607","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25607"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25607\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25608"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25607"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25607"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25607"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}