{"id":25622,"date":"2026-03-15T09:09:09","date_gmt":"2026-03-15T09:09:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25622\/"},"modified":"2026-03-15T09:09:09","modified_gmt":"2026-03-15T09:09:09","slug":"debate-z-bergantom-sobivanje-z-medvedom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25622\/","title":{"rendered":"Debate z Bergantom: Sobivanje z medvedom"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Rjavi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRjavi medved. Foto: BoBo\/Nejc Trpin<\/p>\n

V letu 2026 se upravljanje z rjavim medvedom v Sloveniji soo\u010da z vse bolj vidnimi napetostmi. Sobivanje med medvedom in \u010dlovekom je neposredno povezano z ve\u010d dru\u017ebeno pomembnimi podro\u010dji in z njimi povezanimi interesi: varstvom narave in ohranjanjem biotske pestrosti, varnostjo ljudi, kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Medved je pri nas tradicionalna in za\u0161\u010ditena vrsta, biolo\u0161ko stabilna in tako \u0161tevilna, da ni ogro\u017eena. Slovenija je po gostoti \u017eivali med prvimi na svetu, kar je mikavno tudi za turisti\u010dne obiskovalce na\u0161e dr\u017eave. Prav tako je dolgo \u2013 in \u0161e vedno \u2013 veljala za mednarodni zgled sobivanja. To se je doslej kazalo tudi v sorazmerno majhnem \u0161tevilu tako imenovanih konfliktov med \u010dlovekom in medvedom (oziroma napadov \u017eivali na \u010dloveka).<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tV tokratni oddaji Debate z Bergantom bodo sodelovali Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje z gozdom, je gozdarska in lovska in\u017eenirka, matemati\u010darka in publicistka, prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Oddelku za gozdarstvo Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani, eden najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje z medvedom, in Miha Maren\u010de, vodja Sektorja za na\u010drtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije. Debata bo sku\u0161ala odgovoriti na aktualna vpra\u0161anja, povezana z medvedi v Sloveniji: koliko jih sploh je, ali ima kvotni odstrel u\u010dinkovite alternative, kak\u0161ne so izku\u0161nje iz tujine (predvsem Japonske, Romunije in severne Italije) in kaj lahko ljudje v Sloveniji v prihodnje storimo \u0161e ve\u010d in bolje, da bi bilo sobivanje z medvedom bolj\u0161e in varnej\u0161e.<\/p>\n

V nedeljo, 15. marca, ob 20.45 na TV Slovenija 1 in v ponudbi podkastov v aplikaciji RTV365<\/a>.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPogostost konfliktov in dru\u017ebena trenja<\/p>\n

V zadnjih letih do\u017eivljamo nara\u0161\u010dajo\u010de \u0161tevilo sre\u010danj ljudi z medvedi, vklju\u010dno s primeri, v katerih pride do telesnih po\u0161kodb pri ljudeh. Podatki iz medijskega poro\u010danja o incidentih v letu 2025 ka\u017eejo porast bli\u017enjih sre\u010danj. Ti primeri spro\u017eajo strah in nezadovoljstvo predvsem v vaseh in obmo\u010djih, kjer se medvedi vse pogosteje pribli\u017eujejo naseljem, tudi v bli\u017eini Ljubljane in drugih urbanih sredi\u0161\u010d.<\/p>\n

Kmetijska zdru\u017eenja in ob\u010dine poro\u010dajo, da se \u0161koda na \u017eivini, \u010debelnjakih, polj\u0161\u010dinah in lesu pove\u010duje, medtem ko sistemi od\u0161kodovanja in odziv institucij ostajajo po\u010dasni in nepredvidljivi. To zmanj\u0161uje zaupanje lokalnega prebivalstva v obstoje\u010di model upravljanja in vodi v politi\u010dne napetosti.<\/p>\n

Upravljanje: medved v politi\u010dni d\u017eungli<\/p>\n

Standardni instrumenti upravljanja \u2013 elektri\u010dne ograje, varno ravnanje z odpadki, odvra\u010dalna krmi\u0161\u010da na bolj oddaljenih lokacijah ter izobra\u017eevanje \u2013 so v teoriji \u0161e vedno del uradnega sistema, v praksi pa se pogosto uveljavljajo ohlapno, nedosledno in neenotno. Posebej problemati\u010dno je ravnanje s komunalnimi in biolo\u0161kimi odpadki v \u0161tevilnih ob\u010dinah, kjer neza\u0161\u010diteni zabojniki, neurejeni smetnjaki in dostopna hrana (denimo na vrti\u010dkih) neposredno v naseljih medvede privabljajo v bli\u017eino ljudi.<\/p>\n

Zaradi tega tudi nevladne organizacije, kot je Alpe Adria Green (AAG), opozarjajo, da so za prepre\u010devanje konfliktov nujni u\u010dinkoviti preventivni ukrepi in spremembe v praksi. Znani so primeri iz \u0160kofljice in Rakitne, kjer so se lani medvedi ve\u010dkrat pojavili na obmo\u010djih z neustrezno urejenimi komunalnimi odpadki, kar ka\u017ee, da je problem v veliki meri \u010dlove\u0161kega, ne \u017eivalskega izvora.<\/p>\n

Problematika odstrela<\/p>\n

Kamen spotike v Sloveniji je \u017ee lani postalo vpra\u0161anje tako imenovanega kvotnega odstrela. Ve\u010dina slovenskih strokovnjakov s podro\u010dij, povezanih z medvedom, lovska zdru\u017eenja in tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor zagovarjajo sistem odstrela medvedov kot eno izmed sredstev za uravnavanje \u0161tevil\u010dnosti populacije in zmanj\u0161evanje konfliktov. Kljub temu je lani na\u010delna podpora odstrelu 206 medvedov do\u017eivela nekaj nenavadnih zasukov. Pristojno ministrstvo je pred slabim letom izdalo odlo\u010dbo za odstrel, a jo je raz\u0161irilo na obdobje do konca leto\u0161njega leta, kar je precej dalj\u0161a doba, kot so jo predlagali strokovnjaki. A odlo\u010dba tudi sredi marca 2026 \u0161e ni bila pravnomo\u010dna, saj je obstala na Upravnem sodi\u0161\u010du v Ljubljani. Organizacija AAG je zaradi odstrela to\u017eila Republiko Slovenijo (oziroma resorno ministrstvo). Sodi\u0161\u010de je \u2013 skladno z dosedanjo sodno prakso \u2013 z za\u010dasno odredbo izvajanje odlo\u010dbe prepovedalo do konca sodnega postopka, a se ta navkljub razpravi, ki je bila izvedena v za\u010detku novembra lani, \u0161e ni kon\u010dal. Po podatkih sodi\u0161\u010da je pri\u0161lo do postopkovnega zapleta v zvezi z zahtevo to\u017enika po izlo\u010ditvi sodnice. Spis je bil sredi tedna (stanje 11. marec 2026) na Vrhovnem sodi\u0161\u010du, pristojno Upravno sodi\u0161\u010de pa \u0161e ni prejelo njegove odlo\u010ditve glede vlo\u017eene prito\u017ebe na zavrnitev izlo\u010ditve sodnice. Sodi\u0161\u010de bo o zadevi lahko nadaljevalo z odlo\u010danjem, ko bo o izlo\u010ditvi sodnice pravnomo\u010dno odlo\u010deno, torej z odlo\u010ditvijo Vrhovnega sodi\u0161\u010da RS o vlo\u017eeni prito\u017ebi. Problem je, da \u010das te\u010de in do odlo\u010ditve Upravnega sodi\u0161\u010da ministrstvo uredbe za kvotni odstrel ne more za\u010deti izvajati. Dosedanja sodna praksa nakazuje, da bo sodi\u0161\u010de najverjetneje prito\u017ebo AAG zavrnilo. A tudi v tem primeru ostaja problem izgube \u010dasa za izvajanje kvotnega odstrela, kar bi lahko privedlo do znatnega pove\u010danja \u0161tevila medvedov pri nas.<\/p>\n

Ta \u010dasovni zamik je dodatno razburil razgrete dru\u017ebene duhove. V javnosti je zaokro\u017eila peticija s 4000 podpisi, ki podpira kvotni odstrel in vrnitev k \u00bbstrokovnemu upravljanju\u00ab sobivanja z medvedom. Sli\u0161ati je bilo tudi o\u010ditke, da so zaradi vpliva interesnih skupin in posameznikov iz dela in odlo\u010danja v pristojnih ministrstvih za\u010deli odrivati strokovnjakinje in strokovnjake za klju\u010dna znanstvena podro\u010dja, povezana z medvedom. Kritiki kvotnega odstrela, predvsem iz nekaterih organizacij za za\u0161\u010dito \u017eivali, pa opozarjajo, da naj bi se medveda zlorabljalo kot nekak\u0161nega “gre\u0161nega kozla” za politi\u010dne prepire in za udinjanje gospodarskim interesom, ki naj bi bili zakoreninjeni celo v lovskih zdru\u017eenjih. Slednja so to odlo\u010dno zanikala in opozarjala na dolgoletno tradicijo in eti\u010dni kodeks.<\/p>\n

Vloga znanosti v dru\u017ebi<\/p>\n

Merjenje med razli\u010dnimi interpretacijami \u010dlove\u0161ko-medvedje realnosti se je lani preselilo celo v dr\u017eavni zbor. V odborih za infrastrukturo in kmetijstvo so konec oktobra lani sprejeli sklep, naj ministrstvo za naravne vire v roku treh mesecev pripravi predlog strategije za upravljanje s populacijo medveda v Sloveniji. To se \u0161e ni zgodilo, pri \u010demer se ta strategija v resnici pripravlja \u017ee ve\u010d let, a – vsaj tak\u0161na so pojasnila na za okolje pristojnem ministrstvu – \u0161e ni povsem usklajena. Vodilni strokovnjaki v Sloveniji so \u017ee lani jeseni ob tem izrazili za\u010dudenje, pojavili so se celo dvomi o iskreni politi\u010dni volji do sprejetja strategije.<\/p>\n

Tudi v tem primeru v slovenski dru\u017ebi in dr\u017eavi opa\u017eamo pojav razgrajevanja zaupanja v znanstveno stroko in hkrati tudi institucije, ki so bile ustanovljene prav zato, da na dolo\u010denih pomembnih podro\u010djih opravljajo javno poslanstvo in \u0161\u010ditijo javni interes. Ko gre za sobivanje z medvedom, se v zadnjih letih zagotovo ni\u010d ni bistveno spremenilo: za\u0161\u010ditenost medveda in njegova ohranitev v Sloveniji sta v na\u0161em skupnem interesu. Gre za pomembno gozdno \u017eival, ki je del izjemne slovenske biotske pestrosti. Temu interesu se mora s svojim ravnanjem in gospodarjenjem prilagoditi tudi \u010dlovek, a ne do te mere, da bi bila dodatno ogro\u017eena njegova varnost. Prav zaradi sodelovanja med dr\u017eavnimi in lokalnimi oblastmi, raznovrstnimi predstavniki civilne dru\u017ebe ter strokovnjaki in raziskovalci je Slovenija vrsto let veljala za mednarodni zgled sobivanja med \u010dlovekom in medvedom. To ne pomeni, da se tudi na tem podro\u010dju pri nas ne bi smelo ni\u010d spremeniti. Gre za to, da se ohranja ciljno usmerjen, stvaren ter strokovno in podatkovno podprt dru\u017ebeni dialog, ki ne izni\u010duje ali zani\u010duje dolgoletnega znanja in preizku\u0161eno uspe\u0161nih pristopov. Odprtost pomeni tudi kriti\u010dnost in pripravljenost na izbolj\u0161ave v ukrepanju, predvsem pa je pomembno izobra\u017eevanje na vseh ravneh. Ker smo – nedvomno – medvedja de\u017eela, bi moralo biti tudi na\u0161e splo\u0161no znanje o teh \u017eivalih precej ve\u010dje.<\/p>\n

Prav to pa je, kot boste videli in sli\u0161ali, cilj debate s tremi izvrstnimi sogovorniki.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Igor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIgor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Rjavi medved. Foto: BoBo\/Nejc Trpin V letu 2026 se upravljanje z rjavim medvedom v Sloveniji soo\u010da z vse…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10113,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[10579,10582,10578,59,61,62,37,58,60,38,10581,10580],"class_list":{"0":"post-25622","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-konflikti","9":"tag-medvedi","10":"tag-odstrel","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-sobivanje","19":"tag-upravljanje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116232412579211531","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25622","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25622"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25622\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10113"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25622"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25622"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25622"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}